Jedro

V prvem odstavku 142. člena ZPP res ni določeno, da se mora pozivni sklep za popravo oziroma dopolnitev tožbe stranki vročiti osebno, vendar drugi odstavek istega člena določa, da se druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. V obravnavanem primeru je razlog za večjo skrbnost brez dvoma podan.

Neosebna vročitev pozivnega sklepa za popravo oziroma dopolnitev tožbe ni primerna, posledično pa predpostavka za nastop posledice iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ni izpolnjena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno zaradi kršitve določb 142. člena Zakona o pravdnem postopku ter zaradi podane bistvene kršitve določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica). Kot bistveno trdi, da bi ji moralo sodišče prve stopnje pozivni sklep za popravo tožbe vročiti osebno in ne neosebno, ker v tem primeru prevlada načelo kontradiktornosti, upoštevati pa je treba tudi potrebo po večji skrbnosti.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka (v nadaljevanju: toženec), predlaga, da se jo zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo, ker je ugotovilo, da tožnica v postavljenem roku tožbe ni popravila oziroma dopolnila, kot jo je sodišče pozvalo v skladu s 108. členom ZPP1. Pozivni sklep je sodišče prve stopnje tožnici vročilo neosebno, vročevalec pa je glede na dogovor pošte z naslovnikom (pooblaščencem tožnice), da se mu vroča v p. p. (poštni predalčnik) 14 sodno pisanje v njegovem p. p. 14 pustil 13. 12. 2022. 6. Skladno s sodno prakso, kot poudarja že sodišče prve stopnje in tudi toženec v odgovoru na pritožbo, se šteje, da je odvetnik, ki je odprl poštni predalčnik, soglašal, da se (osebna in neosebna) vročitev sodnih pisanj ne opravi po 133. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. Pravilnost vročitve je zato treba presojati po določilih 139.b člena ZPP. Posledica iz četrtega odstavka 108. člena ZPP, da se tožba zavrže, nastopi, če tožnica v roku iz pozivnega sklepa tožbe ne dopolni. Predpostavka za nastop take posledice je pravilna vročitev pozivnega sklepa.

7. V prvem odstavku 142. člena ZPP res ni določeno, da se mora pozivni sklep za popravo oziroma dopolnitev tožbe stranki vročiti osebno, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Vendar je sodišče prve stopnje pri tem spregledalo, da drugi odstavek istega člena določa, da se druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. V obravnavanem primeru je razlog za večjo skrbnost brez dvoma podan. Pri predmetnem pozivnem sklepu gre za pisanje, v katerem je sodišče prve stopnje tožnici odredilo rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda tega roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, v obravnavanem primeru do zavrženja tožbe. Neosebna vročitev pozivnega sklepa za popravo oziroma dopolnitev tožbe zato ni primerna. Sodišče prve stopnje bi moralo pozivni sklep, kot pravilno trdi tožnica, vročati osebno, torej po pravilih 142. člena ZPP. V skladu z drugim odstavkom 139.b člena to pomeni, da se vročitev pisanja iz prvega ali drugega odstavka 142. člena ZPP v poštni predal opravi tako, da vročevalec v poštnem predalu pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za tako ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Res je, da je naslovnik, ki se s pošto pisno dogovori, da se mu vroča v poštni predal, ta predal redno prazniti (prvi odstavek 139.a člena ZPP), kot to opozarja toženec v odgovoru na pritožbo. Vendar to v obravnavanem primeru pomeni, da bi tožnica, tudi, če bi predal praznila na dan vložitve poprave tožbe, to storila še vedno dovolj redno, da bi lahko v odrejenem roku dopolnila tožbo, če bi ji bil pozivni sklep vročen osebno. Ker sodišče prve stopnje pozivnega sklepa ni pravilno vročilo, predpostavka za nastop posledice iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ni izpolnjena.

8. Sodišče prve stopnje je z napačnim (neosebnim) vročanjem in posledičnim neupoštevanjem dopolnitve tožbe z dne 4. 1. 2023 zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo postopek moralo nadaljevati tako, da bo že vloženo dopolnitev tožbe upoštevalo.

9. Izrek o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

10. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.