Jedro

Tožnica bi morala izkazati, da je v pravdnem postopku pravočasno opredelila vrednost vsakega od nepovezanih zahtevkov, oziroma da so to storili toženci. Z navajanjem nediferenciirane vrednosti "2.713,68 EUR" tej zahtevi ni zadostila in zato ni izkazala, da je glede na drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP v tej zadevi revizijo mogoče dopustiti.

Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno (četrti odstavek 367.b. člen ZPP), temveč tožnica v njem le pojasnjuje svoja nestrinjanja z različnim pravnimi in dejanskimi zaključki nižjih sodišč.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnica imetnica stanovanjske pravice na stanovanju v prvem nadstropju v stanovanjski hiši v Z. D. 28a, parc. št. 249/2 k.o. ..., ki obsega kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, kopalnico, predsobo, kopalnico, WC in sobo, s souporabo hodnika in stopnišča, v skupni izmeri 97,10 m2, kar so toženke dolžne priznati. Zavrnilo je zahtevek, da med tožnico in toženci obstaja najemno razmerje za navedeno stanovanje od 19.10.1998 dalje in tudi tožbeni zahtevek, da so toženci dolžni skleniti s tožnico najemno pogodbo za navedeno stanovanje z zahtevano vsebino. Odločilo je, da je tožnica dolžna tožencem povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča vlaga tožnica predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Področje pravic najemnikov denacionaliziranih stanovanj terja jasno stališče sodne prakse z vidika oseb, kot je tožnica, ki zasedajo stanovanja na kakršnikoli pravni podlagi, njihove pravice pa izvirajo že iz obdobja daleč pred uveljavitvijo denacionalizacijskih predpisov.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizijo je mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev predloga za dopustitev revizije je na predlagatelju, saj sodišče nima dolžnosti raziskovati manjkajočih podatkov. Navedeno velja tudi glede pravilne označitve in ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 165/2001 z dne 14. 7. 2001).

6. Z izpodbijano sodbo je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev o zavrnitvi treh zahtevkov. Zahtevek, da med tožnico in toženkami obstaja najemno razmerje za navedeno stanovanje od 19.10.1998 dalje, z ostalima zahtevkoma o ugotovitvi obstoja stanovanjske pravice in obveznosti sklenitve najemne pogodbe ni povezan v smislu petega odstavka 367. člena ZPP. To pomeni, da je treba vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotoviti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP. Da bi bilo to mogoče, bi morala tožnica, ki vlaga predlog za dopustitev revizije, izkazati, da je v pravdnem postopku pravočasno opredelila vrednost vsakega od nepovezanih zahtevkov, oziroma da so to storili toženci. Z navajanjem nediferenciirane vrednosti "2.713,68 EUR" tej zahtevi ni zadostila in zato ni izkazala, da je glede na drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP v tej zadevi revizijo mogoče dopustiti.

7. Poleg tega njen predlog za dopustitev revizije ne vsebuje navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno (četrti odstavek 367.b. člen ZPP), temveč tožnica v njem le pojasnjuje svoja nestrinjanja z različnim pravnimi in dejanskimi zaključki nižjih sodišč.

8. Ker navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti, predlagateljica pa predloga tudi ne more več pravočasno dopolniti, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen in šesti odstavek 367.b člena ZPP).