Jedro

Slabo vzdrževan stroj, brez zaščite ima za posledico krivdno odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec.

Izrek

Pritožbi drugega toženca in tožnika se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obe stranki sami trpita vsaka svoje pritožbene in revizijske stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče obe stranki obvezalo k plačilu odškodnine v znesku 5,320.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.01.2002 do plačila skupaj z ostalima dvema toženima strankama.

Glede prvotožene stranke je sodba že pravnomočna.

Pritožbama tretje in četrtotožene stranke je bilo ugodeno s sklepom opr. št. Cp 1250/2005 z dne 09.08.2006 in je bila sodba glede obeh strank razveljavljena.

Pritožbi tožeče stranke je bilo ugodeno in je bila sodba glede 30 % soodgovornosti tožnika razveljavljena.

S to sodbo pritožbeno sodišče ponovno odloča (revizija) o pritožbi drugotožene stranke stranke v celoti in o pritožbi tožeče stranke le glede višine odškodnine, saj je bila sodba glede 30 % soodgovornosti tožnika razveljavljena.

Drugotožena stranka v pritožbi izpodbija dokazno oceno, po kateri je delovodja Amon odredil tožniku nadurno delo. Sodišče ne bi smelo verjeti pričam, saj so priče potrdile, da je večkrat bilo opravljeno delo v privatne namene. Sodišče napačno sklepa, da je drugotožena stranka prevzela delo za četrtotoženo stranko. Pogodba med A. in četrtotožencem ni bila sklenjena, saj se nista dogovorila o plačilu, čeprav je naročnik bil pripravljen plačati. Tožnik je izpovedal, da ni dobil plačila in ga tudi ni zahteval. Zgolj pregled tehnične dokumentacije s strani A., pa ni dovolj za sklenitev posla.

Glede višine odškodnine tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče dosodili prenizko odškodnino za posamezne postavke. Glede višine odškodnine tožeča stranka za telesne bolečine in neugodnosti zahteva vseh zahtevanih 4,000.000,00 SIT. Poudarja trajanje bolečin, dve operaciji, dolgotrajno zdravljenje, bodoče bolečine. Za strah zahteva še 700.000,00 SIT. Poudarja primarni strah in sekundarni strah 5 mesecev, ki je bil intenziven in 3 mesece zmeren. Poudarja tudi strah pred operacijami. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zahteva vseh 7,000.000,00 SIT. Poudarja starost 40 let ob nesreči. Tožnik je invalid tretje kategorije in se mu je življenje povsem spremenilo, ker ne more najti ustrezne zaposlitve. Ne more več opravljati dela ključavničarja. Ne more rekreativno igrati nogometa. Težave ima pri vodenju lastnega gospodinjstva. Za duševne bolečine zaradi skaženosti zahteva vseh 600.000,00 SIT. Poudarja, da je očesna proteza dobro vidna in je ne more skriti. Proteza je vidna še posebej, ko se obrača. Predlaga spremembo sodbe.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva za odškodninsko odgovornost drugotožene stranke.

Pravilno je ugotovljeno, da se je tožnik poškodoval kot delavec drugotožene stranke, ki mu je odredila delo na brusilnem stroju, ki je nevarna stvar že po svoji zasnovi, poleg tega pa je bil stroj slabo vzdrževan in je imel številne tehnične pomanjkljivosti, zaradi česar ni bilo zagotovljeno varno delo.

Tehnične pomanjkljivosti so bile take narave, da je inšpektor takoj prepovedal uporabo, saj brusilni stroj ni imel ustrezne zaščite, montirana je bila tudi neprimerna brusilna plošča (izpovedba inšpektorja L.). Sodišče je pravilno ugotovilo objektivno in krivdno odgovornost (slabo vzdrževan in nevaren stroj brez ustrezne zaščite).

Niso utemeljene pritožbene trditve, da tožniku ni bilo odrejeno delo s strani delodajalca in da je tožnik delal v lastni režiji na črno. Sodišče je zanesljivo ugotovilo, da je bil tožnik poškodovan, ko je izpolnjeval svoje delovne dolžnosti.

Pravilna je ugotovitev, da je tožniku in sodelavcu delo odredila odgovorna oseba drugotožene stranke, to je obratovodja A. Tako tožnik kot tudi priča B. sta potrdila, da jima je delo odredil obratovodja A., ki je že v petek pred nedeljskim delom dejal, da je delo nujno, ker bodo šli končni izdelki v izvoz.

Pritožbeno sodišče ne dvomi v verodostojnost obeh izpovedb. Tožnik je na list. št. 125 celo izpovedal, da je A. v prisotnosti O. pogledal načrte in nato sta se dogovorila za izvedbo dela. A. je O. naročil naj prinese kos late za preizkus. Ko je O. prinesel vzorec, so preizkusili izvedbo dela in preizkus je bil uspešen.

Pravilnost dokazne ocene je potrjena tudi z izpovedbo M. O. na list. št. ... in naslednjih. Potrdil je, da se je za delo dogovoril z A. in da je bilo delo opravljeno pri drugotoženi stranki. Na list. št. ... je O. izpovedal, da je vratarki povedal, da je delo dogovorjeno z A. Štel je, da je posel sklenjen z drugotoženo stranko, saj se je dogovoril z A. Dela potem ni plačal, ker delo ni bilo končano.

Na izpovedbe tožnika, priče B. in stranke O., pa se navezuje izpovedba receptorke M. K. na list. št. ..., iz katere izhaja, da z vnosom materiala in s prihodom tožnika in sodelavca B. ni bilo težav in zapletov. Izpovedala je, da je ob 13,15 izročila ključe drugotožene stranke tožniku in B., ker sta dejala, da imata delo. Istega dne dopoldne pa je v prostore spustila O., ki je razložil pripeljano blago.

S pravilno dokazno oceno v sodbi sodišča prve stopnje se sklada tudi izpovedba D. T. na list. št. ..., ki je izpovedal, da je slišal, da se je delo opravljalo za O. in za V., ni pa tega dejstva raziskoval. Na osnovi ocene citiranih dokazov sodišče utemeljeno ni verjelo izpovedbi obratovodje A. D., da ni odredil dela v drugotoženi stranki. Iz njegove izpovedbe na list. št. ... ne izhaja, da o spornem delu ni vedel prav ničesar. Na list. št. ... je priča izpovedal, da ga je teden dni pred nesrečo O. spraševal, če bi lahko delali “naši ljudje”, da pa še nima komadov za obdelavo.

Na osnovi celovite dokazne ocene je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se je tožnik poškodoval, ko je izpolnjeval svoje delovne dolžnosti in sicer po naročilu odgovorne osebe drugotožene stranke.

Pisnost dogovora o prevzetem delu v zakonu ni predpisana in je bil posel sklenjen že na osnovi ustnega dogovora. Če posel ne bi bil sklenjen, potem odgovorna oseba drugotožene stranke ne bi odredila izvedbe prejetega dela. Izstavitev delovnega naloga ne vpliva na sklenjen posel, saj gre za vprašanje načina poslovanja drugotožene stranke. Tudi dogovor za plačilo ni bistven, saj je v poslovnem svetu običajno, da se računi izstavijo po opravljeni storitvi. V konkretnem primeru pa delo zaradi nesreče ni bilo opravljeno, kar je potrdil tudi naročnik. Pomembno je le dejstvo, da je obratovodja delo sprejel in se je delo začelo tudi izvajati. Popolnoma neumestna je trditev, da tožnik ni dobil in ni zahteval plačila. Tožnik je bil vendar v delovnem razmerju pri drugotoženi stranki in je bilo plačilo urejeno v okviru delovnega razmerja, to pa je tudi razlog, da delavec ni zahteval plačila direktno od naročnika. Naročnik je naročil delo pri drugotoženi stranki, ki je bila pristojna za izvedbo plačila.

Tožena stranka višine dosojene odškodnine ni izrecno izpodbijala, izpodbijala pa je v celoti temelj, zato je pritožbeno sodišče višino odškodnine preizkusilo po uradni dolžnosti; glede tožeče stranke pa je višino preizkusilo glede na vloženo pritožbo.

Pritožbi sta neutemeljeni.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 2,000.000,00 SIT (čl. 200 in 203 ZOR). Bolečinsko obdobje je trajalo 7 mesecev in 3 tedne. Tožnik je prestal dve operaciji, stalež je trajal 1 leto, dvakrat je bil več dni v bolnišnici, izdelana in vstavljena mu je bila očesna proteza, ki se občasno obrača in jo je treba zamenjati. Prestal je številne preglede in preveze ter prejemal razna zdravila. V bodoče bo od 40. leta dalje trpel občasne bolečine. Glede na škodne posledice, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, odškodnino ni bilo mogoče spreminjati.

Za strah je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 300.000,00 SIT. Tožnik je prestal primarni strah ob sami poškodbi. Prestajal pa je večmesečni strah med celotnim zdravljenjem in sicer za izid zdravljenja in za vid na drugem očesu.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 5,000.000,00 SIT (čl. 200 in 203 ZOR). Tožnik ima trajno zmanjšano vidno polje za 1/6, ostrina vida pa je zmanjšana za 10 %. Tožnik ni sposoben za delo z globinskim vidom. V mraku se težje orientira, prej se utrudi. Opušča športne aktivnosti, gledanje televizije, branje, vožnje z avtom in s kolesom. Ob obračanju proteze se pojavljajo bolečine. Na svetlobi se mu blešči. Duševne bolečine se od 40. leta starosti pojavljajo na vseh življenjskih področjih.

Za duševne bolečine zaradi skaženosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 300.000,00 SIT. Sodišče je sledilo mnenju izvedenca, da tožnik trpi zaradi očesne proteze lažje duševne bolečine, ker ima občutek manjvrednosti, saj je očesna proteza dobro opazna.

Stranki s pritožbama nista uspeli, prav tako pa vloženi reviziji nista pripeljali do končnega uspeha strank, zato v obeh primerih ne gre za potrebne pravdne stroške, ter stranki nimata pravice do povrnitve.