6. 7. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Občine Ankaran, ki jo zastopa mag. Miha Šipec, odvetnik v Ljubljani, na seji 6. julija 2015

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu "Turistično apartmajsko naselje Oltra" (Uradni list RS, št. 20/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Občina Ankaran s pobudo izpodbija ustavnost in zakonitosti v izreku navedenega predpisa Mestne občine Koper (v nadaljevanju MOK). Pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-114/11 z dne 9. 6. 2011 (Uradni list RS, št. 47/11, in OdlUS XIX, 23), s katero je bila ustanovljena Občina Ankaran. Meni, da glede na to odločbo območje, na katero se izpodbijani predpis MOK nanaša, ne spada v območje MOK. Ker naj bi šlo za zadevo prostorskega urejanja na območju Občine Ankaran, naj bi se tej občini priznal pravni interes, čeprav še nima konstituiranih organov. V primerljivem položaju naj bi bila izdana odločba Ustavnega sodišča št. Up-699/12 z dne 17. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 20/13), s katero naj bi bila pobudnici priznana procesna sposobnost za varstvo njenih dejanskih in pričakovanih pravic pred državnimi organi, vključno s postopkom pred Ustavnim sodiščem.

2.Pobudnica očita Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu "Turistično apartmajsko naselje Oltra" (v nadaljevanju Odlok), da naj bi bil v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – v nadaljevanju ZLS), ker naj ne bi upošteval pravic in pristojnosti ustanovljene Občine Ankaran (65. in 29. člen v zvezi z 12. členom tega zakona). Nekatere od predvidenih parcel za pozidavo naj bi bile skupno premoženje pobudnice in MOK, za katerega redno upravljanje in razpolaganje bi morali biti soglasni obe občini, obremenitvi teh parcel pa je Občina Ankaran nasprotovala (tretji odstavek 51.b člena ZLS). V nasprotju s predpisi o varstvu kulturne dediščine naj bi Odlok posegal tudi v območje nepremične kulturne dediščine Arheološko najdišče Sv. Katarine. Odlok naj bi bil v nasprotju tudi z več določbami Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt), ker naj bi bila "občina" v smislu ZPNačrt Občina Ankaran in ne MOK. Odlok naj bi bil zato nezakonit. Pobudnica zato predlaga, naj ga Ustavno sodišče odpravi. Zaradi navedenih protizakonitosti naj bi bil Odlok v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave.

3.V teku postopka pred Ustavnim sodiščem so bile izvedene volitve v občinske organe Občine Ankaran, ki je s 1. 1. 2015 začela delovati. Glede na to je bil pobudnici na podlagi tretjega odstavka 24.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) poslan dopis, naj izkaže okoliščine, iz katerih je razvidno, da izpodbijani akt še vedno posega v njene pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj tako, da s svojimi akti tega ne more odpraviti. Pobudnica je na podlagi tega dopisa Ustavnemu sodišču poslala izjavo, da pri pobudi vztraja. Navaja, da s svojimi odločitvami še vedno ne more učinkovito sanirati stanja, ki ga povzroča izpodbijani odlok. Parcele, za katere ta velja, naj bi sicer spadale na območje Občine Ankaran, vendar so trenutno skupno premoženje pobudnice in MOK. Predvideva, da bo sprejemanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja po 51.b členu ZLS dolgotrajno. Do tedaj naj bi bilo za posle rednega upravljanja, še toliko bolj pa za posle, ki to presegajo, po tretjem odstavku navedenega člena potrebno soglasje vseh vpletenih občin, to je pobudnice in MOK. Takšnega soglasja naj pobudnica od MOK nedvomno ne bi mogli pridobiti. Zato naj Odloka vse do sklenitve sporazuma o delitvi skupnega premoženja ne bi mogla sama učinkovito odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. Meni, da bi bil njen položaj do tretjih oseb pravno ugodnejši, če bi Ustavno sodišče razglasilo, da je izpodbijani odlok nezakonit in v neskladju z Ustavo, kot pa če bi njegove spremembe izdala s svojim predpisom.

4.Pobudo za začetek postopka ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11) zavrglo pobudo posameznikov iz Ankarana za presojo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu "Turistično apartmajsko naselje Oltra" (Uradni list RS, št. 71/08), ker na njegovi podlagi gradnja ni bila mogoča, to pa je pomenilo, da predpis ni učinkoval neposredno. Tudi na podlagi z Odlokom uveljavljenih sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta iz leta 2008 gradnja ni mogoča, saj mora upravni organ z odločbo gradnjo dovoliti in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri tem upoštevati. To pomeni, da tudi Odlok ne učinkuje neposredno. V takšnem primeru se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Z navedbami o vztrajanju pri pobudi zaradi predvidene nezmožnosti pridobitve soglasja MOK za nadaljnje spremembe v zvezi z izpodbijanim odlokom ter zaradi ugodnejšega položaja, ki naj bi ga za Občino Ankaran pomenila odločitev Ustavnega sodišča v odnosu do izdaje občinskega predpisa, pa pobudnica ne more uspešno izkazati neposrednega posega v svoj pravni položaj v smislu drugega odstavka 24. člena ZUstS.

6.Ker pobudnica iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega odloka, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Pri odločanju je bila izločena sodnica Jasna Pogačar. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik