Jedro

V 1. odstavku 118. člena ZPIZ-1 je določeno, da otrok obdrži pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, če je šolanje prekinil zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri šolanju. Čeprav tožnica formalno ni prekinila študija zaradi nosečnosti in rojstva sina v šolskem letu 2011/2012, se ji je zaradi te osebne okoliščine študij za nekaj mesecev podaljšal preko 26 leta starosti. Glede na to, da je študij na medicinski fakulteti daljši od študija na ostalih fakultetah, ga v določenih primerih kljub rednemu izpolnjevanju obveznosti objektivno ni mogoče zaključiti do dopolnjenega 26. leta starosti. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da je takšna izjema, kot je bila določena v 118. členu ZPIZ-1, veljala tudi za šolanje na visoki stopnji, ki je daljše od povprečnega šolanja na ostalih visokošolskih programih. Pravno praznino je glede na namen in pomen pravice do družinske pokojnine zapolnilo tako, da je ta zagotovljena tudi po 26. letu starosti, kadar je izkazano, da je upravičenec redno izpolnjeval študijske obveznosti, vendar šolanja do predpisanega leta starosti ni mogel zaključiti zaradi dolžine samega študija. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo odločbi tožene stranke in tožnici priznalo pravico do družinske pokojnine po 26. letu starosti do dneva zaključka študija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 299,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 7. 1. 2014 in ... z dne 11. 7. 2013, tožnici priznalo pravico do družinske pokojnine tudi od 25. 5. 2013 do 19. 12. 2013, toženi stranki odredilo, da v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izda odločbo o višini družinske pokojnine in zapadle zneske izplača skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 454,45 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zaključilo je, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za podaljšanje pravice do družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu do zaključka študija.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne oz. podrejeno sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ne strinja se s stališčem sodišča, da je predmetno zadevo potrebno presojati po 118. členu ZPIZ-1, temveč ZPIZ-2, saj datum zavarovalnega primera ne more vplivati na vprašanje, kateri zakon se uporabi. Predsodni postopek se je začel 29. 5. 2013, po 6. odstavku 57. člena ZPIZ-2 pa več ni možno podaljšanje pravice do družinske pokojnine po 26. letu starosti.

Tudi sicer meni, da v konkretnem primeru ni podan dejanski stan iz 118. člena ZPIZ-1, saj tožnica ni prekinila študija iz taksativno določenih razlogov. V konkretni zadevi se ni mogoče sklicevati na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 275/2008 z dne 24. 5. 2010, saj so se pogoji za podaljšanje družinske pokojnine zaostrili. Uživanje je omejeno do dopolnjenega 26. leta starosti. Ker pozitivna odločitev iz spora o glavni stvari ni pravilna, in jo je potrebno spremeniti, ni zakonita niti stroškovna odločba izpodbijane sodbe.

3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe. Vztraja pri splošno znanem dejstvu, da traja študij na Medicinski fakulteti 6 let oz. z absolventskim stažem skupaj 7 let. Že to dejstvo predstavlja relevantno okoliščino, zaradi katere je potrebno tudi določbo 57. člena ZPIZ-2 razlagati širše. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana ugoditvena sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

6. Ni dvoma, da je tožnica, ki je rojena 25. 5. 1987, 26. let starosti dopolnila 25. 5. 2013. Tudi ni sporno, da se je na Medicinsko fakulteto Univerze ... vpisala v študijskem letu 2006/2007, in da je študij zaključila 19. 12. 2013, ko je opravila zadnji izpit. Od 28. 12. 2005 do 25. 5. 2013(1) , je bila uživalka družinske pokojnine po pokojnem očetu.

7. Ker gre v predmetni zadevi za spor o podaljšanju pravice družinske pokojnine, ki jo je uživalka pridobila po prejšnjih predpisih, je sodišče prve stopnje ob presoji izpodbijanih zavrnilnih odločb, pravilno izhajalo iz 389. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-2). Po cit. prehodni in končni določbi ZPIZ-2, ki ureja varstvo pridobljenih pravic po prejšnjih predpisih, se namreč uživalcem, ki so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavili do uveljavitve tega zakona, pravice še naprej zagotavljajo v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-2. Torej po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1), ki je sicer nehal veljati in se uporabljati 31. 12. 2012. Toženkino drugačno materialnopravno naziranje ni sprejemljivo, saj je v nasprotju z načelom varstva pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih.

8. Sodišče prve stopnje je tako zadevo nadalje pravilno presojalo po 116. členu v zvezi s 118. členom ZPIZ-1. Po 1. odstavku 116. člena ZPIZ-1 je bila otrokom pravica do družinske pokojnine zagotovljena do dopolnjenega 15. leta starosti, oz. do konca šolanja, vendar največ do 26. leta starosti. V 1. odstavku 118. člena ZPIZ-1 pa je bilo izrecno določeno, da otrok obdrži pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, če je šolanje prekinil zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, vendar največ toliko časa, za kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri šolanju.

9. Čeprav tožnica formalno res ni prekinila študija zaradi nosečnosti in rojstva sina A.A. v šolskem letu 2011/2012, se ji je zaradi te osebne okoliščine študij za nekaj mesecev podaljšal preko 26 leta starosti, kot prepričljivo ugotavlja že sodišče prve stopnje.

Hkrati je potrebno upoštevati dejstvo, da je bila tožnica vpisana v univerzitetni študijski program, ki je daljši od vseh ostalih. Glede na to, da je študij na medicinski fakulteti daljši (6 let +1 leto absolventskega staž = 7 let) od študija na ostalih fakultetah, ga v določenih primerih kljub rednemu izpolnjevanju obveznosti, objektivno ni mogoče zaključiti do dopolnjenega 26. leta starosti. Pritožbeno sodišče je zato že leta 2005(2) zavzelo stališče, da je takšna izjema, kot je bila določena v 118. členu ZPIZ-1, veljala tudi za šolanje na visoki stopnji, ki je daljše od povprečnega šolanja na ostalih visokošolskih programih. Pravno praznino je glede na namen in pomen pravice do družinske pokojnine, zapolnilo tako, da je ta zagotovljena tudi po 26. letu starosti, kadar je izkazano, da je upravičenec redno izpolnjeval študijske obveznosti, vendar šolanja do predpisanega leta starosti ni mogel zaključiti zaradi dolžine samega študija. Takšna zapolnitev pravne praznine 118. člena ZPIZ-1 je bila potrjena tudi v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije(3) ter dodatno utrjena z argumentom enakega obravnavanja s tistimi primeri, ki so bili v 118. členu ZPIZ-1 izrecno navedeni.

10. Ker je glede na predhodno utemeljitev sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo materialno pravo, je potrebno pritožbo tožene stranke na temelju 353. člena ZPP, kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano ugoditveno sodbo.

Zakonit je tudi stroškovni izrek sodbe, saj je tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje nedvomno uspela, zato je pritožba tudi v tem obsegu ostala neuspešna.

11. Pritožbeno sodišče je ob uporabi 155. člena ZPP in Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008; ZOdvT) hkrati odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici od priglašenih 283,30 EUR po tarif. št. 3210 povrniti 225,60 EUR za odgovor na pritožbo in 20,00 EUR za stroške, kar povečano za 22 % DDV skupaj znese 299,60 EUR, kot je razvidno iz II. točke izreka te sodne odločbe.

(1) Ko ji je po odločbi tožene stranke št. 32 2010227 z dne 8. 7. 2013 prenehala pravica do družinske pokojnine z dnem 25. 5. 2013. (2) Sklep opr. št. Psp 269/2005-2 z dne 14. 7. 2005; po ponovnem sojenju na prvi stopnji pa sodba opr. št. Psp 477/2007 z dne 7. 2. 2008. (3) Zadeva opr. št. VIII Ips 275/2008 z dne 24. 5. 2010.