Jedro

Toženka ni omogočila osebi, na katero se zahtevani podatki nanašajo, to je sedaj razrešeni sodni izvedenki B.B., kot tudi ne drugim fizičnim osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, ki so navedene v drugi do štirinajsti alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da se opredelijo do navedb prosilca in tožnika v tem postopku zaradi upoštevanja njihovih pravic.

Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebe, na katere se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku, kar bi imelo tudi vpliv na njihovo udeležbo v upravnem sporu. Ker tega ni storila, je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-64/2017/4 z dne 16. 6. 2017, z izjemo 1. alineje izreka, odpravi in se zadeva vrne v tem delu istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ (tožnik v tem upravnem sporu) je z odločbo prve stopnje št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017 delno zavrnil zahtevo prosilca A.A. (stranke z interesom v tem upravnem sporu), omogočil pa mu je delni dostop do dokumentov sodne izvedenke B.B. tako, da je v 16 dokumentih, glede katerih je omogočil dostop do informacij, prekril določene podatke sodne izvedenke (njeno prebivališče, rojstni podatek, davčna številka, EMŠO, naziv izobrazbe, tekoči račun, honorar, podatek o članstvu v združenjih, podatek o zavezanosti plačila DDV) ter podatke o soavtorjih, naročnikih, mandantu, izdajatelju (osebno ime, prebivališče, podpis, njihov tekoči oz. žiro račun, davčno številko in naziv njihove banke), kot izhaja iz 1. točke izreka navedene odločbe. V 2. točki izreka je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje izkaznice navedene sodne izvedenke, v 3. točki izreka pa je ugotovil, da posebni stroški postopka niso nastali.

2. Toženka je z izpodbijano odločbo pritožbi prosilca A.A. delno ugodila in prvostopenjsko odločbo delno odpravila ter odločila, da mora prvostopenjski organ (tožnik) prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe glede 14 dokumentov posredovati poleg že razkritih informacij še: podatke o izdajatelju potrdila (o tem je odločila v prvi alineji 1. točke izreka) /naročnika /mandanta, kot izhaja iz 1. točke izreka navedene odločbe. Z 2. točko izreka je v preostalem delu zavrnila pritožbo prosilca. S 3. točko izreka pa je odločila, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka ugotavlja, da prvostopenjski organ ne razpolaga z dokazili za izpolnjevanje pogojev sodne izvedenke B.B. iz prvega odstavka 87. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Sodna izvedenka B.B. je bila imenovana po uradni dolžnosti in je zato morala predložiti zgolj dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena ZS in ne tudi iz prvega odstavka istega člena.1 Toženka je tudi ugotovila, da prvostopenjski organ ne razpolaga z izkaznico sodne izvedenke. Razrešena izvedenka je pojasnila, da je izkaznico izgubila, z izjavo pa se je seznanil tudi prosilec, saj mu je prvostopenjski organ z navedeno odločbo omogočil delni dostop do zahteve konkretne sodne izvedenke z dne 6. 9. 2016 za razrešitev, v kateri je navedla, da izkaznice ne najde. Glede na navedeno je toženka sledila navedbam prvostopenjskega organa, da razen z dokumenti iz petega odstavka 87. člena ZS, ne razpolaga s preostalimi informacijami (niti z dokumenti, ki izkazujejo dejansko pravno podlago za postavitev in odstavitev B.B. s položaja stalne izvedenke) niti z izkaznico razrešene sodne izvedenke, pri tem pa ni imela utemeljenih razlogov, da mu ne bi verjela. Ker prvostopenjski organ z navedenimi informacijami ne razpolaga, zavezanci po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je toženka v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pritožbo prosilca zavrnila.

4. Prosilec je v pritožbi izpodbijal tudi tisti del prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na prekrite informacije v zahtevanih dokumentih. Prvostopenjski organ je namreč prosilcu v zvezi z njegovo zahtevo posredoval dokazila, ki jih je konkretna sodna izvedenka predložila ministrstvu v zvezi z "izpolnjevanjem pogojev za imenovanje ter dokazila v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem“, pri tem pa je prekril varovane osebne podatke. Ker je prvostopenjski organ prosilcu zavrnil dostop do posameznih podatkov na posredovanih dokumentih na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je toženka najprej presojala obstoj te izjeme, nato pa po uradni dolžnosti še morebiten obstoj drugih izjem po ZDIJZ.

5. Toženka ugotavlja, da v konkretni zadevi prekriti deli zahtevanih dokumentov vsebujejo osebne podatke, ki se nanašajo na posameznika, in sicer o tem, s katerimi pravnimi in fizičnimi osebami je konkretna sodna izvedenka sklepala pogodbe, podatek o plačilu, ki ga je prejela za svoje delo, številko njenega tekočega računa, davčne številke in prebivališče. V primeru osebnega imena sodne izvedenke je prvostopenjski organ upošteval, da gre za podatke, ki so vezani na opravljanje dela in so zaradi svoje pomembnosti že javno dostopni. Delo sodnega izvedenca je namreč tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija, zato ime in priimek izvedenke skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovan osebni podatek. Ker je namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu, ki izvaja javnopravne naloge, so po praksi toženke prosto dostopne informacije tudi tiste, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje. Ker skladno s petim odstavkom 87. člena ZS minister za pravosodje zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela lahko zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije in ker so se sodni izvedenci po šestem odstavku 87. člena ZS dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje, je toženka ugotovila, da je prvostopenjski organ na posredovanih dokumentih prekril preveč podatkov. Za izkazovanje izpolnjevanja pogoja za imenovanje za sodnega izvedenca ter pogoja o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju je tako na dokazilih (potrdila in pogodbe), ki jih je konkretna sodna izvedenka predložila pristojnemu organu v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih določb, prosto dostopna informacija javnega značaja tudi podatek, s katerimi pravnimi ali fizičnimi osebami je sklepala pogodbe in katere institucije so izdale potrdila. Iz navedenega razloga je toženka pritožbi prosilca v tem delu ugodila in odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Preostali podatki (številka TRR, davčna številka, naslov prebivališča, znesek plačila) so varovani osebni podatki, saj za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga, kot jo zahteva prvi odstavek 9. člena ZVOP-1, zato je toženka na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo v tem delu zavrnila.

6. Tožnik se z odločitvijo v 1. točki izreka (razen prve alineje) ne strinja in v tožbi uveljavlja, da je bilo v izpodbijani odločbi materialno pravo zmotno uporabljeno in da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Navaja, da so bila predmet odločitve dokazila, ki jih je sodna izvedenka predložila ministrstvu v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 87. členu ZS. Pogodbe, ki jih je sodna izvedenka predložila v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih določb, po mnenju tožnika ne predstavljajo informacij javnega značaja na način, da bi bilo v celoti dovoljeno razkritje predmetnih pogodb. S katerimi pravnimi ali fizičnimi osebami je sodna izvedenka sklepala pogodbe, sodi med varovane podatke, ki jih prvostopenjski organ ni dolžan razkriti. Sodna izvedenka je bila za stalno sodno izvedenko za področje davkov in drugih družbenih obveznosti za območje Temeljnega sodišča v C. imenovana na podlagi akta Temeljnega sodišča v C., št. Su 23/92, z dne 26. 11. 1992. Upoštevajoč 19. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 75/03) je izvedence oziroma cenilce, imenovane v skladu s predpisi, ki so veljali do 15. 4. 1995, minister v šestih mesecih od uveljavitve pravilnika po uradni dolžnosti imenoval za strokovna področja, za katera izpolnjujejo pogoje. Imenovanje se je opravilo na podlagi ministrstvu predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena ZS. Če iz predloženih dokazil ni bilo mogoče oceniti izpolnjevanja pogojev za posamezno strokovno področje, se je imenovanje opravilo ob predložitvi dodatnih dokazil, ki jih je izvedenec oziroma cenilec posredoval na zahtevo ministra. V skladu s 84. členom ZS pa so dolžni sodni izvedenci in sodni cenilci po preteku petih let od dneva imenovanja in ob preteku vsakih nadaljnjih pet let, predložiti ministru za pravosodje dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena ZS. Pogodbe, ki jih je sodna izvedenka predložila Ministrstvu za pravosodje pred izdajo odločbe 15. 1. 2004 (vse pogodbe, navedene v izreku izpodbijane odločbe, razen pogodbe o delu z dne 22. 7. 1998, pogodbe o davčnem svetovanju z dne 29. 10. 2001 ter podjemne pogodbe z dne 24. 7. 2008) so bile predložene v zvezi z izpolnjevanjem navedenega pogoja, pri čemer pa za izdajo same odločbe z dne 15. 1. 2004 niso bile pomembne oziroma odločilne, zato tožnik meni, da ne gre za informacijo javnega značaja v tem delu oziroma, da dejstvo, s kom je sodna izvedenka v preteklosti sklepala avtorske in druge pogodbe, sodi med njene varovane osebne podatke, saj ne gre za predpisana dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki bi jih po tedaj ali sedaj veljavnem zakonu, ki ureja sodno izvedeništvo, organ uporabil za izdajo svoje odločbe. Pogodbe, ki jih je sodna izvedenka predložila Ministrstvu za pravosodje in s katerimi tožnik razpolaga ter so predmet tega spora, ne predstavljajo z zakonom predpisanih dokazil o sodelovanju na posvetih in strokovnih izobraževanjih državnega organa, organizacije ali strokovnega združenja ne iz leta 2004 veljavnega petega odstavka 87. člena ZS, kot tudi ne leta 2004 veljavnega četrtega odstavka 87. člena ZS, ki je danes peti odstavek 87. člena ZS, saj predložene pogodbe niso in jih ni moč šteti kot mnenje državnega organa, zavoda, strokovnega združenja ali druge institucije. V zvezi s preostalimi tremi pogodbami, ki so bile predložene Ministrstvu za pravosodje kasneje (med drugim) kot dokaz o strokovnem izpopolnjevanju sodne izvedenke vsakih pet let (84. člen ZS) in s katerimi ministrstvo razpolaga, tožnik meni, da jih ni moč šteti kot dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev na način, da se razkrijejo podatki tudi o tem, s kom je sodna izvedenka sklepala pogodbe, saj le-te neposredno ne zadevajo četrtega odstavka 84. člena v zvezi s petim (do novele ZS-C iz leta 2006) in kasneje šestim odstavkom 87. člena ZS in je zato za predmetno zadevo relevantno le, da je sodna izvedenka predložila dokazila, ker pa ta dokazila vsebujejo tudi podatke, ki za samo zadevo niso odločilni (s katero pravno ali fizično osebo je sodna izvedenka sklepala pogodbe), njihovo razkritje ni dopustno. Po mnenju tožnika namreč podatek o tem, s kom je sodna izvedenka sklenila pogodbo o davčnem svetovanju, pogodbo o delu in podjemno pogodbo neposredno ne izkazuje dejstva o strokovnem izpopolnjevanju. Meni, da ne obstaja pravna podlaga za posredovanje predmetnih pogodb prosilcu na način, da bi se mu razkrili podatki, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

7. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v prvi točki izreka (razen prve alineje) odpravi in se v tem delu potrdi prvostopenjska odločba, podrejeno pa, da po odpravi 1. točke izreka (razen prve alineje) zadevo v tem obsegu vrne toženki v ponovni postopek.

8. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi, ki jih dodatno pojasnjuje. Meni, da je delo sodnega izvedenca tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije oziroma z izvajanjem javnopravnih nalog, zato podatki, do katerih prosilec želi dostop, ne morejo biti varovani, skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V ta sklop sodijo tudi podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje in kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu, ki izvaja javnopravne naloge. Po praksi toženke so prosto dostopne informacije tudi tiste informacije, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje. Zato materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Pogodbe, ki jih je sodna izvedenka predložila tožniku pred izdajo odločbe z dne 15. 1. 2004, predstavljajo dokazila, ki jih je sodna izvedenka predložila v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po petem odstavku 87. člena takrat veljavnega ZS. Zato je prosto dostopen tudi podatek o tem, s kom je bila pogodba sklenjena. Navedbe tožnika, da te pogodbe niso pomembne oziroma odločilne za izdajo odločbe o imenovanju, ne spremenijo dejstva, da jih je izvedenka sama prepoznala kot dokazila, ki so bila predložena v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po citirani določbi ZS. Ti podatki, če so prosto dostopni, lahko izkazujejo (ne)primernost dokazil v zvezi z dolžnostjo strokovnega izpopolnjevanja. Tožnik je obseg dokumentacije, ki je predmet zahteve prosilca, določil sam, ko je v svoji odločbi opredelil, da zahtevani dokumentaciji ustrezajo v 1. točki izreka navedeni dokumenti, toženka pa je temu sledila in v pritožbenem postopku presojala le navedeno dokumentacijo. Tožnik je poizvedbi toženke 18. 4. 2017, ali gre za dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje in dokazila o izobraževanju izvedenke, pritrdil in navedel, da gre za dokumente, ki jih je sodna izvedenka predložila organu zaradi izkazovanja strokovnega izpopolnjevanja iz petega odstavka 87. člena ZS, ki je identična določbi šestega odstavka trenutno veljavnega 87. člena ZS. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

9. Tožnik v vlogi z dne 4. 10. 2017 še navaja, da s strani izvedenke predložene pogodbe glede na določbo takrat veljavnega petega odstavka 87. člena ZS ni moč šteti za mnenja državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, kot tudi ne za dokazilo o strokovnem izobraževanju ali sodelovanju na posvetu. Gre za pogodbe, katerih predmet je bilo izvajanje njenega dela v zvezi z njeno strokovnostjo, ki jih je sodna izvedenka resda sama predložila in ne glede na status sodnega izvedenca podatek o tem, s kom sodni izvedenec sklepa avtorske ali podjemne pogodbe, ni prosto dostopen podatek. V vlogi z dne 23. 11. 2017 še navaja, da je posredoval prosilcu vse pogodbe, ki jih je predložila izvedenka, ne le tistih, ki so bile podlaga odločitvi ministrstva v letu 2004. 10. Stranka z interesom (prosilec A.A.) v odgovoru na tožbo in vlogah z dne 2. 10. 2017 ter 25. 10. 2017 meni, da je tožnik neutemeljeno prekril podatke, s katerimi fizičnimi in pravnimi osebami je B.B. sklepala pogodbe, če pa vztraja tožnik pri tem, da niso relevantne, potem pa ni jasna upravičenost imenovanja B.B. za sodno izvedenko, kar onemogoča upravičenost in transparentnost porabe javnih sredstev. Meni, da tožnik ne izkazuje dokumentacije, na podlagi katere je B.B. usposobljena za stalno izvedeništvo za področje „ekonomija – davki.“ Strinja se z odgovorom na tožbo toženke in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne ter priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je sporno, ali bi se na predloženih dokumentih (pogodbah) sodne izvedenke B.B. prvostopenjskemu organu morali razkriti poleg njihove vsebine tudi podatki o naročniku pogodbe oziroma mandantu pogodbe.2 Ni pa sporno, da je navedene dokumente sodna izvedenka predložila prvostopenjskemu organu zaradi izkazovanja strokovnega izpopolnjevanja po takrat veljavnem petem odstavku 87. člena ZS, ki je identičen določbi šestega odstavka trenutno veljavnega 87. člena ZS.

13. Skladno z ZDIJZ velja načelo prostega dostopa, kar pomeni, da so vse informacije javnega značaja, razen izjemoma, prosto dostopne vsakomur (5. člen ZDIJZ). Po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (1. do 11. točka) lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije v nekaterih primerih. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ pa v 1. alineji določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega mesta javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. 14. Sodišče ob presoji zakonitosti izpodbijanega akta ugotavlja, da tožnik že v upravnem postopku in tudi v upravnem sporu ni uspel dovolj prepričljivo izkazati, da pogodbe, ki jih je izvedenka predložila samoiniciativno kot dokazilo strokovnega izpopolnjevanja po takrat veljavnem petem odstavku 87. člena ZS, niso povezane z opravljanjem javne funkcije v smislu konkretne določbe iz 87. člena ZS, torej za opravljanje javnopravnih nalog, ki so ji dodeljene kot sodni izvedenki. Očitno ne gre toliko za transparentnost porabe javnih sredstev, kar sicer uveljavlja stranka z interesom, saj se ne toženka ne tožnik nista sklicevala in utemeljevala, da so se neposredno zaradi navedenih pogodb javna sredstva porabljala.

15. Bolj je relevantno vprašanje, ali so sporne informacije povezane z opravljanjem javne funkcije, saj so bile predložene zaradi izkazovanja izpolnjevanja pogojev za strokovno izpopolnjevanje (in s tem za imenovanje) sodnega izvedenca, skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tožnik ni dovolj prepričljivo izkazal, da te informacije niso v ničemer vplivale na odločitev o izpolnjevanju zakonskih pogojev in s tem na imenovanje. Tožnik je namreč tekom postopka nedoločno oziroma pavšalno zatrjeval, da te informacije niso bile pomembne, oziroma, da niso bile odločilne, kar sta dve različni stvari, in kar ne izključuje, da so zahtevane informacije vendarle imele določen pomen za odločanje v postopku, četudi morebiti manjši pomen za presojo zakonskega pogoja; poleg tega tožnik ni po vsebini utemeljil, zakaj glede na predmetno področje izvedenstva, ki je „ekonomija-davki,“ zahtevane informacije nimajo nobene zveze s konkretnim zakonskim pogojem, čeprav iz narave stvari izhaja, da temu morebiti ni tako. Tudi predmetna odločba o imenovanju izvedenke ne omenja dokumentov, ki so bili bolj ali manj relevantna podlaga za ugotovitev, da B.B. izpolnjuje pogoje za imenovanje za sodno izvedenko.

16. Glede na navedeno in ker je navedene dokumente B.B. sama predložila kot dokazilo strokovne usposobljenosti za sodnega izvedenca, bi sodišče lahko v skladu z legitimnim ciljem po čim večji transparentnosti delovanja javnega sektorja (drugi odstavek 2. člena ZDIJZ)3 sledilo toženki, da ti dokumenti, predloženi v zvezi z izvrševanjem javnopravne naloge sodne izvedenke, lahko kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu, ki izvaja javnopravne naloge, četudi ne predstavljajo mnenja državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, kot tudi ne za dokazilo o strokovnem izobraževanju ali sodelovanju na posvetu, kot sicer pravilno zatrjuje tožnik.

17. Vendar pa je sodišče moralo tožbi ugoditi iz drugega razloga, ki pa je z že obravnavano temeljno sporno okoliščino neposredno povezan. Kajti toženka ni omogočila osebi, na katero se zahtevani podatki nanašajo, to je sedaj razrešeni sodni izvedenki B.B., kot tudi ne drugim fizičnim osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, ki so navedene v drugi do štirinajsti alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da se opredelijo do navedb prosilca in tožnika v tem postopku zaradi upoštevanja njihovih pravic. Ta vidik spora je posebej pomemben in odločilen, ker je toženka bistveno spremenila argumentacijo in stališča iz prvostopenjske (tožnikove) odločbe in pritožbi prosilca v pretežnem delu ugodila ter mu omogočila dostop do zahtevanih informacij. Zato bi morala v pritožbeni postopek pritegniti tudi B.B. in navedene fizične osebe zaradi učinkovitega varstva njihovih osebnih podatkov v zvezi s pravico do seznanitve (30. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov, v nadaljevanju ZVOP-1) in pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora (32. člen ZVOP-1). To bi namreč prispevalo tudi k dovolj celoviti in natančni presoji, ali gre v konkretnem primeru za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije za to, da bi bil ZDIJZ bodisi v prvem in drugem odstavku ali pa v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ pravilno uporabljen in dejstva celovito ugotovljena. Če bo toženka v ponovnem postopku ugotovila, da ne gre za informacije, ki so povezane z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), bo morala v postopek pritegniti tudi pravne osebe, ki so bile pogodbeno povezane z izvedenko in katerih poslovne skrivnosti bi lahko bile prizadete z razkritjem informacij, da bi toženka celovito opravila tudi test javnega interesa.

18. ZDIJZ sicer ne ureja vprašanja strank ali stranskih udeležencev v postopku, ZUP pa v 43. členu določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Zato bi toženka morala k udeležbi v tem postopku povabiti vsaj B.B. in navedene fizične osebe, in če gre za uporabo prvega in drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi pravne osebe, ki so z njo sklepale pogodbe iz druge do štirinajste alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe (prvi odstavek 143. člena ZUP) zaradi sorazmernega upoštevanja njihovih poslovnih skrivnosti.

19. Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebe, na katere se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku, kar bi imelo tudi vpliv na njihovo udeležbo v upravnem sporu. Ker tega ni storila, je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

20. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v 1. točki izreka (razen 1. alineje) odpravilo zaradi kršitve pravil postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo v tem obsegu istemu organu v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

21. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama namreč ni sporno.

K II. točki izreka:

22. Stranka z interesom A.A. je zahtevala povrnitev stroškov postopka. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015 ZUS-1 ni uredil vprašanja povrnitve stroškov, ki jih imajo osebe, ki niso glavne stranke v postopku, zaradi pravice sodelovanja v postopku. Iz navedenega razloga je treba po stališču Vrhovnega sodišča RS glede tega vprašanja uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Navedena stranka z interesom je nasprotovala temu, da se tožbi ugodi, torej v postopku ni uspela. Iz navedenih razlogov glede na določilo 154. člena ZPP v povezavi z 22. členom ZUS-1 tudi ni upravičena do povračila stroškov postopka.

1 87. člen ZS med drugim določa:(1) Za sodnega izvedenca je lahko imenovan, kdor:1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik,2. je poslovno sposoben,3. je osebnostno primeren,4. ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,5. ima univerzitetno izobrazbo ali končan magistrski študijski program in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,6. ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,7. ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom.(5) Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister, pristojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca.(6) Sodni izvedenci so se dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko določi, da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področij in podpodročij v določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi, se razreši. 2 Tožnik ne vlaga tožbe glede razkritja podatkov o izdajatelju potrdila iz prve alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe. 3 Po tem določilu si morajo organi za uresničitev namena ZDIJZ prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.