Jedro

Na podlagi jezikovne razlage določbe 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: če je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila pomoč dodeljena, delno ali v celoti uspel in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje ali dohodek.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 401/2009-9 z dne 8. 7. 2010 odpravi.

2. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v višini 350 EUR povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po preteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi določb 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP) sklenila, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v znesku 449,45 € na račun tožene stranke v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke št. Bpp 401/2009-3 z dne 16. 4. 2009 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve odgovora na pritožbe, ki so jih vložile tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. P 1332/1995 z dne 21. 1. 2009. Dne 21. 1. 2009 je bila v zadevi opr. št. P 1332/1995 Okrožnega sodišča v Mariboru v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 1386/2009 z dne 10. 3. 2010 izdana sodba, na podlagi katere so tožene stranke dolžna plačati upravičenki odškodnino v višini 16.691,70 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške v višini 2.953,94 € ter stroške pritožbe ter stroške odgovora na pritožbo. Glede na določilo 48. člena ZBPP je zato upravičenka zaradi pridobitve premoženja dolžna stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči povrniti, in sicer stroške, ki so bili odmerjeni odvetniku A. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 401/2009-6 z dne 6. 5. 2009 v višini 449,45 €.

Tožnica v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke preuranjena. Res je uspela s svojim odškodninskim tožbenim zahtevkom, vendar pa ji znesek prisojene odškodnine še ni bil izplačan, prav tako ji nasprotne stranke niso povrnile stroškov postopka. Trenutno sebe in otroka preživlja s socialno pomočjo in plačila stroškov brezplačne pravne pomoči ne zmore. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, 96/94 in 23/08) je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZBPP pa terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oz. sklepa o stroških postopka. Po določbi drugega odstavka citiranega člena stopi Republika Slovenija s prihodom terjatve na Republiko Slovenijo v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. S tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov. Na podlagi navedenega izhaja, da ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči obveznost povrniti določen del dobljene finančne pomoči, če obstaja razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je izterjala Republika Slovenija od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

V obravnavani zadevi je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožnica v pravdnem postopku uspela, medtem ko iz dejanskega stanja v postopku ne izhaja, ali je bil postopek izterjava stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in bi jih bile tožnici v skladu s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 1386/2009 z dne 10.3.2010 dolžne povrniti nasprotne stranke, sploh izveden v skladu s 46. členom ZBPP. Po določbi 46. člena ZBPP namreč v primeru, ko s prehodom terjatve (glede stroškov postopka, ki jih je prisodilo sodišče v korist upravičenca do BPP) vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca, predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Ker se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov, to po presoji sodišča pomeni, da je izterjavo obveznosti iz tega določila mogoče začeti le po uradni dolžnosti s strani organa za brezplačno pravno pomoč. Glede tega vprašanja pa je ostalo dejansko stanje v obravnavani zadevi, kot je bilo že navedeno, nepopolno ugotovljeno. Zato je bila izpodbijana odločba izdana preuranjeno in je sodišče upoštevaje določbo 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

Sicer pa sodišče opozarja tudi na utemeljeno tožbeno trditev, da je tožena stranka v postopku ugotovila le, da je tožnica v pravdnem postopku uspela, medtem ko ni ugotavljala, ali je tožnica prisojeno odškodnino dejansko prejela ali ne. Na podlagi jezikovne razlage določbe 48. člena ZBPP je upravičenec do BPP dolžan povrniti stroške izplačane iz naslova BPP le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje ali dohodek.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo, je odločilo tudi, da mora tožena stranka tožnici v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Skladno z navedenim določilom se tožnici v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS št. 27/07). Višina pavšalnega zneska povračila stroškov je bila prisojena na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika, upoštevajoč, da je tožnico v upravnem sporu zastopal odvetnik in da je bilo o zadevi odločeno na seji.

Sodišče o zahtevku za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo, iz razloga, ker je tožnica v zadevi s tožbo uspela in bi ji bila v primeru plačila, glede na določbo 36. in 37. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/2008), sodna taksa vrnjena.