Jedro

Glede na intenzivnost konflikta med staršema se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mld. A. A., EMŠO: 0000009..., za kolizijsko skrbnico postavilo odvetnico B. B. (I. točka izreka), ki je dolžna v tem postopku zavarovati pravice in koristi mld. A. A. (II. točka izreka). Odločilo je še, da bodo stroški kolizijske skrbnice izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve (III. in IV. točka) izreka.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila predlagateljica. Navaja, da je sklep izdan brez pravne podlage, brez obrazložitve in celo v nasprotju s spisovno dokumentacijo, ki je v spisu obstajala na dan izdaje sklepa. Predmetni nepravdni postopek teče izključno z namenom varovanja koristi mld. A. A. Sodišče pred izdajo sklepa ni ugotavljalo, ali dejansko obstoji nasprotje interesov med predlagateljico in mld. A. A. Pred izdajo sklepa ni bilo izvedenega nobenega dokaznega postopka, sodišče se le pavšalno sklicuje na drug pravdni postopek, ki se vodi še po določilih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZDZDR). Ker ne gre za istovrstna postopka, tudi ni pogojev za združitev postopkov. Pravdni in nepravdni postopek se razlikujeta, opirata se na druga dejanska vprašanja in na različni pravni podlagi. Predmetni nepravdni postopek se vodi kot nujni postopek sprejemanja ukrepov zaradi varstva koristi mladoletne hčere. Namesto odločitve o predlagani začasni odredbi je sodišče izdalo izpodbijani sklep, s katerim je obdobje nevarovanih otrokovih koristi še podaljšalo. Trditev sodišča, da sta stranki tega nepravdnega postopka v izredno konfliktnem odnosu, je v nasprotju s stanjem tega nepravdnega spisa. Predlagateljica z nasprotnim udeležencem ni v nobenem konfliktu, usmerjena je k varovanju koristi mld. A. A. Nasprotni udeleženec evidentno nasprotuje mnenjem vseh strokovnjakov glede posebnih potreb mld. A. A., ki zahtevajo takojšnjo spremembo deklici ustreznega šolanja in usmeritev v njej ustrezno prilagojeno obliko šolanja. Ne odziva se na noben predlog predlagateljice za pogovor, prav tako ne pride na skupni pogovor niti na vabilo CSD. Navedeno ne pomeni, da je predlagateljica z nasprotnim udeležencem v konfliktu, ampak je bila zaradi njegove ignorance primorana pravice in koristi mld. A. A. na področju šolanja urejati s sodelovanjem CSD in nato pred sodiščem v tem nepravdnem postopku. CSD je soglašal z izdajo predlagane začasne odredbe, zato je delovanje predlagateljice v tem postopku v korist hčere. Z izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče predlagateljici odvzelo pravico uveljavljati hčerine pravice, kar bi lahko naredilo le, če predlagateljica svojih starševskih skrbi v zvezi z usmeritvijo dekličinega šolanja ne bi dobro opravljala. Stanje nepravdnega spisa ne nakazuje na to, da bi bila postavitev kolizijskega skrbnika potrebna zaradi varstva koristi mld. A. A. Glede navedbe v izpodbijanem sklepu, da je naloga kolizijske skrbnice zavarovati pravico deklice do izjave v tem nepravdnem postopku, pritožnica opozarja, da je v skladu z Zakonom o izobraževanju otrok s posebnimi potrebami pridobivanje izjav otroka v pristojnosti strokovnih oseb šole, v katero je otrok vključen. Tako izjavo je mld. A. A. že dala, kar izkazuje listina v spisu, do katere se sodišče ni opredelilo.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec soglaša s postavitvijo kolizijske skrbnice in trdi, da predlagateljica deluje v nasprotju s koristmi mld. A. A. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Center za socialno delo ali sodišče imenuje kolizijskega skrbnika otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju (prvi odstavek 269. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Ker ima kolizijski skrbnik vlogo zastopnika otroka v postopku in se z njegovo postavitvijo do neke mere omeji pravico staršev, da zastopajo svojega otroka, mora biti v sklepu o postavitvi kolizijskega skrbnika utemeljeno, da je postavitev kolizijskega skrbnika v okoliščinah obravnavane zadeve potrebna za ustrezno varovanje otrokove koristi in polno uresničenje njegove pravice biti slišan.

6. Izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, ki bi se osredotočala izrecno na okoliščine konkretne zadeve, to je predlagane omejitve starševske skrbi nasprotnega udeleženca glede usmerjanja in izobraževanja mld. A. A., ampak je utemeljen z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje pojasnilo v (pravnomočnem) sklepu o postavitvi kolizijske skrbnice IV P 1717/2015 z dne 18. 10. 2021. Gre za sklep, ki je bil izdan v zadevi, ki teče zaradi dodelitve mld. A. A. v varstvo in vzgojo in določitve preživnine ter stikov. Po stališču sodišča prve stopnje se namreč (predmetni) materin predlog za omejitev starševske skrbi nasprotnega udeleženca le formalno obravnava kot druga zadeva, dejansko pa gre za nadaljevanje postopka IV P 1717/2015. Iz sklepa IV P 1717/2015 z dne 18. 10. 2021 izhaja, da sta udeleženca v izjemno konfliktnem medsebojnem odnosu, kar kvarno vpliva na mld. A. A. in njen nadaljnji razvoj. Glede na intenzivnost konflikta se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje oba postopka dejansko vodi skupaj, čeprav formalnega sklepa o združitvi ni sprejelo1. To izhaja iz zapisnikov o narokih z dne 12. 7. 2022 (red. št. 19) in z dne 25. 10. 2022 (red. št. 38). Na obeh narokih je bila prisotna tudi kolizijska skrbnica. Glede na tak način vodenja postopka je tudi po presoji pritožbenega sodišča za varovanje koristi mld. A. A. nujno, da kolizijska skrbnica skrbi za njene pravice in koristi tudi v tem nepravdnem postopku omejitve starševske skrbi.

8. Res je, da sodišče prve stopnje ni posebej ugotavljalo, ali gre za navzkrižje koristi staršev in otroka tudi na področju usmerjanja in izobraževanja njunega otroka, vendar je treba upoštevati, da gre za reševanje celovite (kompleksne in izredno konfliktne) družinske situacije, ki jo je treba obravnavati enotno in ne po posameznih segmentih. Ugotovitev, da sta starša v postopku IV P 1717/2015 v takšnem konfliktu, da se ne moreta ustrezno odzvati na potrebe mld. A. A. oziroma ustrezno poskrbeti za njene koristi, upravičuje zaključek, da tega ne bosta sposobna niti na področju njenega izobraževanja. Še posebej ne ob podatkih iz spisa, ki kažejo na izreden konflikt med staršema tudi glede vprašanja šolanja njune hčere.

9. Postavitev kolizijske skrbnice je po povedanem kljub skromni obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi v tem nepravdnem postopku omejitve starševske skrbi utemeljena in v skladu z načelom otrokove korist (7. člen DZ).

10. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je bila predmet pritožbenega preizkusa vmesna procesna odločitev.

1 Očitno zato, ker je en postopek pravdni (še po ZZZDR in ZPP), drugi pa nepravdni. Vendar je sodišče ob pojasnjevanju, zakaj bo vodilo postopka skupaj, utemeljeno poudarilo, da sta oba postopka družinska in da za oba veljajo specifične določbe, zlasti tiste, ki so namenjene varovanju koristi otroka (zapisnik naroka z dne 12. 7. 2022; list. št. 81).