Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če dolžnik ugovora ne obrazloži v smislu 53. čl. ZIP, ga prvo sodišče pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Na predlog upnice za izvršbo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18.7.1979, opr. št. P 212/79 in na podlagi obvestila o preživnini Centra za socialno delo z dne 29.5.1998 zaradi izterjave preživnine v skupnem znesku 45.115,00 SIT dovolilo izvršbo z rubežem osebnega dohodka dolžnika.
Proti sklepu o izvršbi je dolžnik vložil ugovor, v katerem navaja okoliščine, zaradi katerih dvomi, ali je upnica še upravičena do preživnine. Dolžnik namreč nima dokumentov, na podlagi katerih bi se prepričal, ali se upnica še redno šola ali ne. Smiselno predlaga, naj to ugotovi pritožbeno sodišče. Upnica v odgovoru na ugovor dolžnika navaja, da je v šolskem letu 1998/99 vpisana v 3. letnik srednje šole in da torej njeno šolanje še ni končano. V dokaz teh navedb prilaga potrdilo o vpisu.
Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen, zato ga je v smislu 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnikov ugovor, ki ga je sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo, ne vsebuje nobenega razloga iz 55. čl. ZIZ ali kakšnega drugega razloga, ki preprečuje izvršbo. Vsebina dolžnikovih navedb v ugovoru pa se nanaša na vprašanje, ali je upnica še vedno upravičena do preživnine ali ne. To vprašanje pa dolžnik postavlja iz razloga, ker nima uradnih podatkov o tem, ali se še vedno redno šola.
Razjasnitev teh vprašanj, ki jih dolžnik nakazuje v svojem ugovoru, pa ni stvar izvršilnega sodišča oziroma izvršilnega postopka. Kolikor dolžnik meni, da upnica ni več upravičena do preživnine, tedaj mora to vprašanje urediti ali sporazumno z upnico, v primeru nesporazuma pa v ustreznem pravdnem postopku s tožbo. Dolžnik bo moral sam ugotoviti, če je in kdaj je prenehala njegova preživninska obveznost. Ker je glede na povedano prvostopni sklep pravilen in zakonit, je bilo treba dolžnikovo pritožbo (ugovor) zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).