Jedro

Pritožbeno sodišče se povsem strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prestajanje kazni zapora ni razlog za podaljšanje roka z delom v splošno korist. Prav ima sodišče prve stopnje, da obsojenec ni z ničemer izkazal svojega namena delo v splošno korist dejansko opraviti. Tudi ko je bil obsojenec na prostosti, tega namena ni izkazal. Zato je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da predlog obsojenca, da se mu odloži delo v splošno korist do pogojnega odpusta s prestajanja kazni zapora, se pravi za nedoločen čas, ni utemeljen. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Izrek

I. Pritožba obsojenca M.F. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca M.F. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje kot neutemeljen zavrnil prošnjo obsojenca M.F., da se mu rok eno leto za delo v splošno korist, ki mu je bil določen s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru V Kr 37287/2011 z dne 10. 4. 2013 na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I K 37287/2011 z dne 8. 1. 2014, podaljša. 2. Proti temu sklepu se je z laično pritožbo pritožil obsojenec. V njej navaja, da se je 21. 10. 2015 zglasil na Centru za socialno delo, od koder so ga še isti dan napotili na družbo B.M. d.o.o., kjer je nato sklenil dogovor o opravljanju dela v splošno korist, po katerem bi moral delo nastopiti 26. 10. 2015. Dela ni nastopil, ker je bil dan prej (25. 10. 2015) zoper njega odrejen pripor. V Zavodu za prestajanje kazni zapora so mu zagotovili, da se mu delo v splošno korist ne more in ne sme preklicati. Zato želi delo v splošno korist še vedno opraviti po prestani kazni. Sedaj ima z družino redne stike in urejene odnose in ne želi še na prestajanje dodatne kazni zapora enajstih mesecev. Pritožbenemu sodišču tako predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da prošnji za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ugodi in mu rok za nastop dela v splošno korist podaljša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se povsem strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prestajanje kazni zapora ni razlog za podaljšanje roka z delom v splošno korist. Prav ima sodišče prve stopnje, da obsojenec ni z ničemer izkazal svojega namena delo v splošno korist dejansko opraviti. Tudi ko je bil obsojenec na prostosti, tega namena ni izkazal. Zato je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da predlog obsojenca, da se mu odloži delo v splošno korist do pogojnega odpusta s prestajanja kazni zapora, se pravi za nedoločen čas, ni utemeljen. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

5. Pritožbeno sodišče je obsojenca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, saj je na prestajanju kazni zapora in nima sredstev za plačilo le teh. Izrek temelji na določbah prvega odstavka 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku.