Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru odločanja o zahtevku v petem odstavku 168. člena ZIZ gre lahko za spor o stvarni pravici kot predhodnem vprašanju vpisa v zemljiško knjigo. Ker je v zadevi šest toženih strank, le ena pa je pravna oseba, je glede na vrsto spora pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 481. člena ZPP).
I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
1. Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno in sklenilo, da bo po pravnomočnosti zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Meni, da gre za civilni spor in da izjema iz drugega odstavka 481. člena ZPP, ne velja. Meni, da je sodišče enkrat že odločilo, da gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini in da je zato stvar že razsojena. Odločitev o stvarni pristojnosti višjega sodišča je tako dokončna in veže vsako sodišče, ki mu je zadeva odstopljena. V resnici ni prišlo do kompetenčnega spora, saj je višje sodišče razveljavilo sklep. Tožeča stranka ne zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, ampak se zahtevek glasi na vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tako stališče je bilo že zavzeto o zadevi I Cp 142/2013 Višjega sodišča v Ljubljani. Listina, ki bo podlaga za vpis, bo sodna odločba in ne zemljiškoknjižno dovolilo.
3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je mnenja, da gre v obravnavani zadevi za vpis v zemljiško knjigo oziroma za obligacijsko razmerje. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča RS I R 160/2011. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zadevi I R 160/2011 šlo za zahtevek upnice po kreditni pogodbi o razmerju do tožene stranke zaradi zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice na podlagi kupoprodajnih pogodb. V zadevi I R 160/2012 je šlo za subjektiviteto pravdnih strank, gospodarskih družb in ugotovljeno vrednost spornega predmeta 20.000,00 EUR. V konkretni zadevi pa tožena stranka podaja ugovor, da teče postopek po ZVETL-u (list. št. 67 in naslednji). Pri vrhovnem sodišču je bilo dopuščeno vprašanje, kaj je lahko podlaga tožbe po 168/5 členu ZIZ (II Dor 373/2014) in Vrhovno sodišče je odločilo v zadevi II Ips 113/2015, da se po petem odstavku 168. člena ZIZ lahko tožnik sklicuje na stvarno pravico.
6. To pomeni, da se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo, da gre za gospodarski spor po 484. členu ZPP in da zato ne more biti pristojnost okrajnega sodišča, ampak le okrožnega.
7. Ker gre torej za spor iz drugega odstavka 481. člena ZPP, (aktivna legitimacija pa se res presoja po 168. členu ZIZ), je to civilni spor in glede na vrednost spornega predmeta ostane pristojnost na okrajnem sodišču. Pritožba je vložena že pred dvema letoma, zato bo treba zadevo pričeti obravnavati brez nepotrebnega odlašanja.
8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 481. člena ZPP in 365. člena ZPP.