Jedro

Pritožbeno izpodbijani sklep za pritožnico kot drugo toženko ne pomeni neugodne odločbe, saj se razrešitev do sedaj imenovanega začasnega zastopnika in imenovanje nove začasne zastopnice ne nanaša nanjo, ampak na prvega toženca. Pravni položaj druge tožene stranke se z odločbo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper predmetno odločitev.

Izrek

I. Pritožba druge toženke E. B. se zavrže. II. Prvi tožnik in druga tožnica krijeta sama vsak svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo: „Začasni zastopnik za prvotoženca - R. L., M. S., odvetnik iz Ž., imenovan s sklepom tega sodišča P 443/2019 z dne 24. 11. 2020, se razreši (I. točka izreka). Prvotožencu - R. L., se za začasno zastopnico postavi A. F. R., odvetnica v C. Začasna zastopnica bo zastopala prvotoženca v postopku, dokler prvotoženec oziroma njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem ali dokler center za socialno delo ne sporoči, da je postavil skrbnika (II. točka izreka).“.

2. Druga toženka pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je 19. 11. 2018 vročilo prvemu tožencu R. L. tožbo v seznanitev in predlog delegacije, ker je bil prvi toženec v tem času že v tujini in ne na M. Navaja, da ji je bila tožba vročena januarja 2020 in je tudi podala odgovor. Kolikor je seznanjena, tožena stranka nikoli ni prejela tožbe v seznanitev, ne nobenega drugega pisanja v tej zadevi. Prvi toženec R. L. v zadnjih desetih letih nima nobenega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato zanj ni podana pristojnost slovenskega sodišča, saj gre za spor z mednarodnim elementom. Ker vročitev ni bila opravljena na M., je odločitev o postavitvi začasnega zastopnika preuranjena, saj sodišče ni opravilo vseh procesnih dejanj in je s tem poseglo v pravico do izjavljanja.

3. Prvi tožnik in druga tožnica po pooblaščencu v vloženem odgovoru na pritožbo nasprotujeta pritožbenim navedbam druge toženke, predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali če ni vložila napovedi pritožbe, čeprav bi jo v skladu s sedmim odstavkom 323. člena tega zakona morala, ali je umaknila napoved pritožbe, ali je umaknila pritožbo, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Pravni interes je podan takrat, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo. Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje - 343. člen (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje zavrže pritožbo, če je nedovoljena (1. točka 365. člena ZPP).

6. Sodnik poročevalec je opravil preizkus dovoljenosti pritožbe.

7. Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom do sedaj imenovanega začasnega zastopnika za prvega toženca R. L. (odvetnik M. S.) razrešilo vloge in skladno z določbami 82. člena ZPP za prvega toženca R. L. imenovalo novo začasno zastopnico (odvetnica A. F. R.).

8. Pritožbeno izpodbijani sklep za pritožnico E. B. kot drugo toženko ne pomeni neugodne odločbe, saj se razrešitev do sedaj imenovanega začasnega zastopnika in imenovanje nove začasne zastopnice ne nanaša nanjo, ampak na prvega toženca R. L. Pravni položaj druge tožene stranke se z odločbo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper predmetno odločitev.

9. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje skladno s 1. točko 365. člena ZPP pritožbo druge toženke zavrglo kot nedovoljeno, ker je vsebinsko ne sme obravnavati.

10. Prvi tožnik in druga tožnica nista upravičena do povrnitve stroškov priglašenih v odgovoru na pritožbo, saj ta za rešitev te pritožbene zadeve, ki se nanaša na procesno odločitev, ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZIZ).