Jedro

Tožbeni zahtevek za izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, je treba razumeti tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine in ne le sestava in izročitev nove listine.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se vrne zadeva temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice in pravice uporabe pri nepremičnini vl. št. 1222 k.o.. na ime tožnikov.

Ugotovilo je, da sta si tožnika preuranjeno zadržala od kupnine znesek 337.500,00 SIT na račun pogodbene kazni. To je bil razlog, da toženi stranki ni bilo treba overiti podpisa na prodajni pogodbi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Oprlo se je na stališče, da ima prodajna pogodba z dne 5.7.1996 vse potrebne sestavine, razen overitve podpisa tožene stranke. Zato tožeča stranka ne more zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine, lahko pa bi zahtevala overitev podpisa na tej pogodbi.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je treba zahtevek za izstavitev listine razumeti v smislu cilja, ki ga želita doseči tožnika, to je vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi. Gre za izročitev listine, ki bo sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Tak je tudi pomen besede izstaviti. Tožena stranka bi zadostila tožbenemu zahtevku z izročitvijo overjene prodajne pogodbe. Taka je tudi sodna praksa glede tega. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo spremeni, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Tožbeni zahtevek, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, se lahko nanaša na različne primere. Mogoče je, da listine sploh ni in jo je treba še sestaviti, ali pa je listina že sestavljena in ji manjka kakšna bistvena sestavina, na primer overitev podpisa prodajalca. Zato je treba razumeti tožbeni zahtevek, ki se glasi na izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine in ne le sestava in izročitev nove listine. Tako stališče je sprejeto v sodni praksi (n.pr. sodba VS RS opr. št. II Ips 395/96). Zato sodišče druge stopnje napačno razlaga zahtevek v ozkem pomenu, kot zahtevek za izstavitev nove listine, ki ne obsega tudi zahtevka za overitev podpisa na že obstoječi listini.

Glede na navedeno je sodba druge stopnje napačna. Izhaja iz napačnega stališča, da zahtevek za izstavitev listine ne obsega tudi zahtevka na overitev podpisa na tej listini. Zaradi tega se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z razlogi, ki jih uveljavlja pritožba. Podan je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi napačnega materialnopravnega pristopa sodišče druge stopnje ni obravnavalo pritožbenih navedb tožeče stranke in zato ni bilo ugotovljeno dejansko stanje, potrebno za odločanje na revizijski stopnji (drugi odstavek 395. člena ZPP).

Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.