Jedro

Tožena stranka izpodbijane premestitve ni obrazložila le s sklicevanjem na vsebino 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Obrazložitev premestitve že v samem prvostopenjskem sklepu ni do te mere skopa, da ne bi bilo razvidno, zakaj se je tožena stranka odločila za tožnikovo premestitev. Zasledovanje smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa v smislu navedene zakonske določbe je namreč v izpodbijanih sklepih zadosti obrazloženo - z namenom zagotoviti kontinuiteto dela, prenos znanj in izkušenj, ki jih delavci policijske postaje potrebujejo pri obvladovanju kriminalnih žarišč, pregonu hujših oblik kriminala, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in njihovemu preiskovanju. Posebej je tudi obrazloženo, zakaj je bil premeščen ravno tožnik, in sicer zato, ker so posebej pomembne njegove izkušnje na področju prepovedanih drog in zaradi prenosa posameznih metod, ki bodo izboljšale kvaliteto dela na področju zatiranja in preiskovanja kriminalitete.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta odločbi tožene stranke v zvezi s premestitvijo tožnika na drugo delovno mesto opr. št. ... z dne 5. 12. 2013 (pravilno: z dne 25. 11. 2013) in opr. št. ... z dne 5. 1. 2014 in odločbi tožene stranke v zvezi s preimenovanjem tožnika v drug naziv opr. št. ... z dne 11. 11. 2013 (pravilno: z dne 30. 9. 2013) in opr. št. ... z dne 8. 1. 2014 nezakonite in se razveljavijo oziroma odpravijo (točka I izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.050,55 EUR, v 15 dneh od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne po izdaji sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, da ne bo izvršbe (točka II izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo v delu, ki se nanaša na imenovanje v naziv zaradi stvarne pristojnosti zavrže, tožbeni zahtevek pa v delu, ki se nanaša na tožnikovo premestitev, kot neutemeljen zavrne in tožniku naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe ZPP iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev. Uradnik se imenuje v naziv z upravno odločbo, v primeru spora pa je pristojno upravno sodišče. Odločitev sodišča v zvezi z odločbama o imenovanju tožnika v naziv je napačna in bi moralo sodišče tožbo tožnika v tem delu zaradi stvarne nepristojnosti zavreči. Nadalje uveljavlja kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in je njen izrek nerazumljiv. V I. točki izreka je sodišče odločilo, da se pravni akti tožene stranke razveljavijo oziroma odpravijo. Gre za dva različna pravna instituta. Sodišče nepravilno ugotavlja, da naj bi bilo v obrazložitvi prvostopenjskega sklepa tožene stranke o premestitvi navedeno samo, da se tožnik premesti zaradi zagotovitve učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, kar naj bi predstavljalo prepis zakonskega besedila razloga za premestitev zaradi delovnih potreb in da tudi Komisija za pritožbe, razen sklicevanja na 3. točko prvega odstavka 149. člena ZJU, ni pojasnila razloga za premestitev. Navedeno je v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijanih sklepov tožene stranke, ki v celoti zadostujeta pravnemu standardu obrazloženosti sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Tožena stranka je že v obrazložitvah sklepov in tudi v vlogah obširno pojasnila vsebinske razloge za premestitev tožnika, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo oziroma ni naredilo dokazne ocene. Zato je neutemeljen zaključek sodišča, da iz ugotovljenega ne izhajajo razlogi za premestitev tožnika. Sodišče ni dokazno ocenilo izpovedi posameznih prič in listinske dokumentacije, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti. Meni, da je v zadostni meri obrazložila in utemeljila razloge za premestitev tožnika ter da je bila njegova premestitev potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa in ti razlogi niso bili "kazenski", kot je to navajal tožnik. Premestitev je bila za delo Policijske postaje A. nujno potrebna. Zaslišani B.B. je izpovedal, da je bil s komandirjem PP A. dogovorjen, da bo premeščen, nato pa je bil na PP A. premeščen tožnik. Da je bila odločitev o premestitvi tožnika na PP A. pravilna, izhaja iz izjave C.C., ki je izpovedal, da se je število vloženih kazenskih ovadb s področja prepovedanih drog po prihodu tožnika na PP A. dvignila, pri čemer je sam ocenil, da je izboljšanje rezultat kadrovske pomoči tožnika, ki je razpolagal z informacijami s prejšnjega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo. Prav tako ni mogoče preizkusiti odločitve sodišča o stroških postopka. Sodišče je tožniku priznalo nagrado za posel v višini 397,50 EUR (tar. št. 2200) s pripadajočim 22 % DDV. Toženi stranki pa ni znano, na katero tožnikovo opravilo se takšen posel nanaša. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba sodišču neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba, bodisi v zvezi z izrekom ali v zvezi z obrazložitvijo razlogov o odločilnih dejstvih, pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo možno preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pojasnilo razloge, zakaj je štelo, da sta izpodbijani odločbi o premestitvi tožnika nezakoniti, med razlogi pa ni nasprotij, zato je sodbo mogoče preizkusiti. Neutemeljen je tudi očitek pritožbe o bistveni kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Sodišče prve stopnje vsebine navedenega v sodbi ni napačno povzemalo. Je pa pri presoji izpodbijanih odločb o premestitvi tožnika zmotno uporabilo materialno pravo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

7. Sodišče prve stopnje je v točki I izreka izpodbijane sodbe odločalo tudi o zahtevku tožnika za razveljavitev oziroma odpravo odločb tožene stranke, s katerimi je bil po premestitvi imenovan v drug naziv. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev v naziv. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.) sicer ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Za določitev stvarne pristojnosti sodišča je tako treba upoštevati, ali gre za odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe). Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo, za odločanje o tem pa je pristojno sodišče v upravnem sporu glede na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Ur. l. RS, št. 105/06 in nadalj.) v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII R 20/2010 z dne 2. 11. 2010, sodbo Upravnega sodišča št. I U 398/2013 z dne 19. 11. 2014 in s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 915/2015 z dne 10. 12. 2015). Ker je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP prvostopenjsko sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v nadaljnjem postopku moralo postopati skladno z določbami ZPP o stvarni nepristojnosti.

8. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost sklepa tožene stranke ter sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katerima je bil tožnik z 12. 12. 2013 premeščen z delovnega mesta kriminalist specialist na oddelku D., Sektorja E., Policijske uprave F., na delovno mesto policista - kriminalista na Policijski postaji A.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost premestitve predvsem iz razloga, ker tožena stranka ni zadovoljivo razložila in utemeljila razlogov za premestitev tožnika na novo delovno mesto. To stališče pritožba utemeljeno izpodbija.

9. V 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je določeno, da se zaradi delovnih potreb javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa.

10. Presoja sodišča prve stopnje, da razlog premestitve v izpodbijanih sklepih ni zadosti obrazložen, je napačna. Tožnik je bil s sklepom z dne 25. 11. 2013 z dnem 9. 12. 2013 premeščen na delovno mesto policista - kriminalista na Policijsko postajo A.. V obrazložitvi tega sklepa je bilo navedeno, da so znanja in izkušnje tožnika potrebna in pomembna za nadaljnje uspešno delo policije, predvsem na Policijski postaji A., kjer so bili rezultati dela slabši od preteklih obdobjih zaradi pomanjkanja izkušenih delavcev s področja odkrivanja in preprečevanja prometa s prepovedanimi drogami ter ostalih oblik kriminalitete. Z njegovo premestitvijo na Policijsko postajo A. bo zagotovljena kontinuiteta dela, prenos znanj in izkušenj, ki bi jih delavci Policijske postaje A. potrebovali pri obvladovanju kriminalnih žarišč, pregonu hujših oblik kriminala, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in njihovemu preiskovanju. Izpostavljeno je bilo tudi, da so posebej pomembne tožnikove izkušnje na področju prepovedanih drog in prenos posameznih metod, ki bodo zagotovo izboljšale kvaliteto dela na področju zatiranja in preiskovanja kriminalitete. S premestitvijo tožnika bi zagotovili učinkovitejše in smotrnejše delo Policijske postaje A., saj bi njegovo poznavanje dela, operativne izkušnje in dosedanji rezultati na tem področju koristno doprinesli k uspešnejšemu delu Policijske postaje A.. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je s sklepom z dne 15. 1. 2014 pritožbi tožnika delno ugodila in spremenila datum premestitve na 12. 12. 2013. V obrazložitvi je povzela obrazložitev razloga premestitve iz izpodbijanega sklepa in še navedla, da je bila sprejeta odločitev vodstva Policijske uprave F., da bi s tožnikovo premestitvijo zagotovilo učinkovitejše in smotrnejše delo na PP A., saj bi njegovo poznavanje dela, operativne izkušnje in dosedanji rezultati na tem področju koristno doprinesle k uspešnejšemu delu PP A. na področju odkrivanja in preprečevanja prometa s prepovedanimi drogami ter ostalih oblih kriminalitete. Četudi je komisija menila, da glede na zahtevo po obrazloženosti odločitev iz 24. člena ZJU, razlog premestitve ni zadosti obrazložen, je vseeno ocenila, da je premestitev zakonita, saj bo lahko delodajalec še v sodnem sporu dokazoval, kakšne cilje je zasledoval ob izdaji sklepa o premestitvi in kateri razlogi so ga privedli do ocene, da je s premestitvijo mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Slednje stališče je sicer VSRS v sodbi VIII Ips 104/2015 z dne 24. 11. 2015 označilo kot napačno, kar pa ni ključno za odločitev v spornem primeru.

11. Iz povzetih obrazložitev obeh izpodbijanih sklepov namreč izhaja, da tožena stranka izpodbijane premestitve ni obrazložila le s sklicevanjem na vsebino 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Obrazložitev premestitve že v samem prvostopenjskem sklepu ni do te mere skopa, da ne bi bilo razvidno, zakaj se je tožena stranka odločila za tožnikovo premestitev. Zasledovanje smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa v smislu navedene zakonske določbe je namreč v izpodbijanih sklepih zadosti obrazloženo - z namenom zagotoviti kontinuiteto dela, prenos znanj in izkušenj, ki jih delavci Policijske postaje A. potrebujejo pri obvladovanju kriminalnih žarišč, pregonu hujših oblik kriminala, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in njihovemu preiskovanju. Posebej je tudi obrazloženo, zakaj je bil premeščen ravno tožnik, in sicer zato, ker so posebej pomembne njegove izkušnje na področju prepovedanih drog in zaradi prenosa posameznih metod, ki bodo izboljšale kvaliteto dela na področju zatiranja in preiskovanja kriminalitete.

12. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odločb o premestitvi. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotne materialnopravne presoje, da odločbe o premestitvi ne dosegajo standardna obrazloženosti odločb, ni presojalo, ali je obstajal utemeljen razlog za tožnikovo premestitev in ali je razlog za premestitev tožnika resničen in ne navidezen. Tožnik je namreč med drugim menil tudi, da je bila njegova premestitev rezultat spora z vodjem oddelka D. in da gre dejansko za disciplinsko premestitev, sodišče pa se do teh navedb ni opredelilo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo v I. točki izreka tudi glede odločitve o nezakonitosti odločb o premestitvi in v stroškovnem delu (II. točka izreka). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva zgoraj navedeno stališče pritožbenega sodišča v zvezi z obrazloženostjo odločb o premestitvi in ponovno odloči o zahtevku.

13. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka (165. člen ZPP).