Jedro

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da imata postavljena nedenarni in denarni zahtevek različno pravno in dejansko podlago, je pravilna. Tožnik s prvim (stvarnopravnim) zahtevkom uveljavlja zaščito pred (bodočim) protipravnim vznemirjanjem lastninske pravice, z drugim (odškodninskim) zahtevkom pa uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi bila posledica posegov v tožnikovi nepremičnini. Tudi pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik navaja v zvezi z enim oziroma drugim zahtevkom, so (vsaj deloma) različna. Navedeno pomeni, da stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku njunih vrednosti (v smislu prvega odstavka 41. člena ZPP). Pristojnost se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi.

2.Toženec, ki sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev postopka, pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. Trdi, da je tožnik najprej vložil tožbo zaradi prepovedi vznemirjanja lastninske pravice z emisijami meteornih voda in blata, ki ima pravno podlago v določbah SPZ

. V prvi pripravljalni vlogi je pravno podlago spremenil. Navedel je, da zahteva odstranitev vira nevarnosti ali prenehanje opravljanja dejavnosti, glede zahtevka za prepoved vznemirjanja lastninske pravice pa je tožbo umaknil. Toženec, ki se je že spustil v pravdo, z umikom ne soglaša. S spremembo tožbe tožnik izpušča prepoved emisij in zahteva prepoved odtekanja meteornih voda in spiranja blata. Gre za razširitev tožbe, na katero toženec ne pristaja. V drugi pripravljalni vlogi je tožnik postavil še denarni zahtevek; od toženca zahteva 17.064,12 EUR zaradi manjvrednosti zemljišča. Restitucijski in denarni zahtevek imata isto podlago, oba skupaj presegata vrednost 20.000 EUR. Sodišče bi lahko odločalo o pristojnosti šele po identifikaciji zahtevkov oziroma obsega pravde. Z opustitvijo odločanja o procesnih ugovorih je sodišče zagrešilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek po tožbi glasi: (1) toženec je dolžan nemudoma prenehati z vznemirjanjem tožnikove lastninske pravice na parcelah z ID znakom 000 351/28 in 000 351/8 z emisijami meteorne vode in blata s svoje parcele z ID znakom 000 351/45, (2) tožencu se prepoveduje nadaljnje vznemirjanje tožnikove lastninske pravice na navedenih parcelah z emisijami ali s katerimkoli podobnim ravnanjem oziroma opustitvijo skrbnega ravnanja na svoji parceli, in (3) tožencu se nalaga, da v roku 15 dni utrdi nasip na svoji parceli in uredi zajem ali odvajanje meteorne vode, tako da ne bo odtekala na tožnikovi parceli ali podtalno v smeri proti vzhodu pod površjem tožnikovih parcel. Tožnik je navedel, da znaša vrednost spornega predmeta 11.000 EUR. V prvi pripravljalni vlogi, vloženi po tem, ko je toženec že odgovoril na tožbo, je tožnik pojasnil, da znaša vrednost spornega predmeta 13.000 EUR, in da vztraja pri zahtevku, na podlagi katerega naj se tožencu (1) prepove vznemirjanje lastninske pravice na parcelah z ID znakom 000 351/28 in 000 351/8, z odtekanjem meteorne vode in spiranjem blata s parcele z ID znakom 000 351/45 na njegovi parceli ali s katerimkoli podobnim ravnanjem oziroma opustitvijo skrbnega ravnanja na parceli z ID znakom 000 351/45, ter (2) naloži, da v roku 15 dni utrdi nasip na svoji parceli in uredi zajem ali odvajanje meteorne vode, tako da ne bo odtekala na njegovi parceli ali podtalno v smeri proti vzhodu pod površjem tožnikovih parcel. Tožnik je v drugi pripravljalni vlogi poleg nedenarnega zahtevek zahteval še plačilo 17.064,12 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi zaradi manjvrednosti svojih nepremičnin. Toženec je v svojih vlogah nasprotoval tako delnemu umiku tožbe kot tudi spremembi (spremembama

6.Ugotovitev sodišča prve stopnje, da imata postavljena nedenarni in denarni zahtevek različno pravno in dejansko podlago, je pravilna. Tožnik s prvim (stvarnopravnim) zahtevkom uveljavlja zaščito pred (bodočim) protipravnim vznemirjanjem lastninske pravice, z drugim (odškodninskim) zahtevkom pa uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi bila posledica posegov v tožnikovi nepremičnini.

Tudi pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik navaja v zvezi z enim oziroma drugim zahtevkom, so (vsaj deloma) različna. Navedeno pomeni, da stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku njunih vrednosti (v smislu prvega odstavka 41. člena ZPP). Pristojnost se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ker je vrednost vsakega od zahtevkov nižja od 20.000 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP), je odločitev o stvarni pristojnosti okrajnega sodišča pravilna.

7.Pritožnik ima za svoje stališče (da gre za položaj iz prvega odstavka 41. člena ZPP) jasen motiv, ki ima pravno podlago v prvem odstavku 185. člena ZPP: sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, pri čemer se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Stvarno pristojno sodišče bo šele odločalo o toženčevih procesnih ugovorih in s tem določilo obseg pravde. Zgolj zato, ker tega ni storilo že pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni zagrešilo procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, tožnik pa krije pritožbene stroške sam, saj njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1

Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

2

Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3

Toženec trdi, da je vsebinsko spremenjen tudi (prepovedni) zahtevek, kot ga tožnik uveljavlja v prvi pripravljalni vlogi.

4

Zahtevek (17.064,12 EUR) vključuje tudi strošek cenitve (549 EUR).

5

Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.

6

Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 30, 30/1, 41, 41/1, 41/2, 185, 185/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.