Jedro

Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na cilj, pa naj bo prometna nesreča ali okvara vozila, ni nekaj nepričakovanega. Ni sicer izključeno, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude naroka zaradi nepričakovane resne okvare vozila ne bi bil utemeljen, a bi moral predlagatelj v njem pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu je bila okvara vozila nezakrivljen dogodek resnejše narave in tudi, zakaj zamude (naroka) ni mogel odvrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper tak sklep se laično pritožuje toženec in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča preuranjena, saj bi moralo v primeru dvoma o zatrjevanih dejstvih razpisati narok za razjasnitev dejanskega stanja. Zatrjevana dejstva in predloženi dokazi namreč pričajo o okoliščinah, ki so tožencu preprečile udeležbo na naroku. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je prekršilo pravico do izjave in kontradiktornega postopka ter s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da dosedanji potek postopka jasno kaže, da je namen toženca z uporabo pravnih sredstev zgolj zavleči postopek.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kadar stranka iz upravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, lahko doseže vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker vrnitev v prejšnje stanje negativno vpliva na zahtevo po sojenju v razumnem roku in na pravico nasprotne stranke do učinkovitega sodnega varstva, sodišče pri presoji, ali so podani opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ugotavlja, ali je 1.) zamudo, ki je 2.) ni bilo mogoče odvrniti, 3.) povzročil dogodek resnejše narave, ki ga 4.) ni zakrivil sam predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje. Vse te okoliščina pa je treba zatrjevati in dokazati. Trditveno in dokazno breme seveda leži na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.(1)

6. Toženec, ki stanuje na ... ulici v Ljubljani(2), kar je utemeljeno izpostavilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel le, da se mu je na dan naroka pokvaril avtomobil. V dopolnitvi predloga pa je navedel še, da se je pokvaril akumulator, predložil fotografijo akumulatorja, račun za novega in predlagal zaslišanje priče, ki lahko potrdi, kaj se je zgodilo.

7. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da toženec vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga, je pravilna. Tudi če bi sodišče (na naroku) izvedlo vse dokaze, ki jih je predlagal toženec in bi ti potrdili njegove trditve, sodišče predlogu ne bi moglo ugoditi.(3) Predlog je torej nesklepčen. Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na cilj, pa naj bo prometna nesreča ali okvara vozila, ni nekaj nepričakovanega(4). Ni sicer izključeno, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude naroka zaradi nepričakovane resne okvare vozila ne bi bil utemeljen, a bi moral predlagatelj v njem pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu je bila okvara vozila nezakrivljen dogodek resnejše narave in tudi, zakaj zamude (naroka) ni mogel odvrniti(5). Pritožnik pa ničesar od tega ne navede niti v predlogu in tudi ne v obravnavani pritožbi(6) .

8. V takšni situaciji je ravnanje sodišča, ki ni opravilo naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pravilno. V skladu z 2. odstavkom 120. člena ZPP sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči brez razpisa naroka tudi, če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je višje sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo.

Op. št. (1): Glej dr. Lojze Ude, dr. Aleš Galič, ..., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, letnik 2005, strani 471 – 503. Op. št. (2): Torej v skorajda neposredni bližini Okrajnega sodišča v Ljubljani, tako da bi v manj kot pol ure do sodišča lahko prispel peš.

Op. št. (3): Namen naroka, ki ga razpiše sodišče v skladu s 120. členom ZPP je, da stranka, ki zahteva vrnitev v prejšnje stanje, lahko izkaže okoliščine, na katerih temelji svoj predlog (primerjaj tudi: sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3963/2011 s 16. 5. 2012).

Op. št. (4): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2681/2013 s 16. 10. 2013. Op. št. (5): Neobstoj druge potne povezave, velika oddaljenost od kraja sodišča in podobno.

Op. št. (6): Ko bi se lahko odzval na pojasnilo sodišča prve stopnje, da bi moral zatrjevati in utemeljiti, zakaj naj ne bi mogel na narok priti z drugim prevoznim sredstvom.