Jedro

Sodišče je dovolilo spremembo tožbe na glavni obravnavi, drugotoženec pa ni uveljavljal kršitve postopka, zaradi česar nima pravice uveljavljati te kršitve v pritožbi.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Prvotožena stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Ob drugem odločanju je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku ter odločilo, da je prvotožena stranka dolžna izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo pri nepremičnini z oznako 38E garaža št. 5 v izmeri 30,55 m2 v kleti stanovanjske stavbe na L. 16, M., vpisani v vložku št. 3324/38 k.o. M., vknjižila lastninska pravica na ime B. H. EMŠO ..., S. 4, M., sicer bo tako listino nadomestila sodba. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov prvotoženi stranki v znesku 578,60 EUR, drugotožencu pa povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 2.117,01 EUR, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje drugotoženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek zavrne; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi drugotoženec navaja, da je sodišče izdalo izpodbijano sodbo na podlagi spremembe tožbe na obravnavi 10.7.1009, čeprav je drugotoženec taki spremembi nasprotoval in sodišče ni sprejelo sklepa o dovolitvi spremembe tožbe. Tožbeni zahtevek je neutemeljen in nesklepčen. Spremenjeno tožbo je treba zavreči, saj je podana po preteku 30 dnevnega sklepa izvršilnega sodišča. Dajatveni zahtevek je neutemeljen. Na obravnavi 10.7.2009 je tožeča stranka postavila povsem drug ugotovitveni zahtevek in se ta razteza tudi na drugotoženo stranko.

Prvotožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravna podlaga za zahtevek, ki ga uveljavljata tožnika, so določbe čl. 168 Zakona o izvršilnem postopku, na katere je oprlo svojo odločitev sodišče prve stopnje in po katerih lahko upnik, ki nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Drugotoženec kot dolžnik v izvršilnem postopku je sporno garažo kupil 23.9.1991 in je šele z vzpostavitvijo etažne listine tudi sporna garaža lahko postala predmet vpisa v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe kljub nasprotovanju drugotoženca, ker je ocenilo, da je sprememba smotrna za dokončanje spora (prvi odstavek čl. 185 ZPP). Protispisna je trditev drugotoženca, da sodišče ni odločilo o spremembi tožbe, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 10.7.2009 to izrecno izhaja. Ker toženec zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal, se na to kršitev drugotoženec v pritožbi ne more sklicevati (prvi odstavek čl. 286 b ZPP).V čem je tožbeni zahtevek neutemeljen in nesklepčen pritožba ne obrazloži, temveč to trdi samo pavšalno. Drugotožencu je potrebno pojasniti, da v konkretnem primeru sploh ne gre za spremembo tožbe temveč samo za preciziranje in prilagoditev tožbenega zahtevka (prvotno sta tožnika zahtevala, da drugotoženec izroči listino prvotoženi stranki, sedaj zahtevata da prvotožena stranka izstavi listino za vpis lastninske pravice na drugotoženca). Tako spremenjeni tožbeni zahtevek je potrebno razumeti kot način, da se omogoči predlagana izvršba proti dolžniku, ki ni vknjižen in napotitveni sklep ne omejuje stranke, da bi morala postaviti zahtevek dobesedno na način kot je navedeno v napotitvenem sklepu, kot je drugotožencu pravilno v izpodbijani sodbi pojasnilo že sodišče prve stopnje. 30-dnevni rok izvršilnega sodišča ni prekluzivni rok kot neutemeljeno trdi pritožba in je o tem, da gre za sodni rok drugotoženca že pravilno podučilo sodišče prve stopnje. Neutemeljena je glede na že prej obrazloženo pritožbena trditev, da gre sedaj za povsem drug zahtevek.

Glede na navedeno je bilo pritožbo drugotoženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).

Prvotožena stranka je odgovorila na pritožbo drugotoženca, v kateri navaja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, vendar ker je prvotožena stranka tudi tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov odgovora na pritožbo, glede na to, da nastopa na strani, ki ni uspela v tem postopku.