Jedro

Zahtevke je tožeča stranka opredelila le z enotno, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, kar v primeru navadnega sosporništva ne zadošča.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na prvo toženko - družbo M., d. d.(1) Sodišče druge stopnje je prvostopenjski sklep potrdilo.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sklepa sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da obe odločbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge oziroma sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

5. V obravnavanem primeru je tožeča stranka s tožbo izpodbijala pravna dejanja družbe R. d. o. o. in zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice prve toženke. Tožbo je vložila zoper tri toženke, ki so navadne sospornice, saj je mogoče spor za vsako od njiju rešiti na drugačen način (196. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).(2) Zahtevke, ki jih uveljavlja, je tožeča stranka opredelila le z enotno, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta (215.179,20 EUR). To v primeru navadnega sosporništva ne zadošča. Tožeča stranka mora v takem primeru vrednost spora navesti za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek zoper vsako posamezno toženko. Tudi v primeru, da bi za vsako toženko vrednost spornega predmeta ocenili po enakih delih, ta še vedno ne bi dosegala revizijskega praga. Vrednost za posamezno toženko bi tako znašala (le) 71.726,64 EUR. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov, vloženih zoper navadne sospornike, se vrednost spornega predmeta namreč ne sešteva po petem odstavku 367. člena ZPP v povezavi z 41. členom ZPP.(3)

6. Ker je glede na navedeno vrednost spornega predmeta treba presojati ločeno za posamezne toženke, ta ne dosega revizijskega praga (200.000,00 EUR). Revizija tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

7. Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP.

Op. št. (1): V postopku pred sodiščem prve stopnje so na pasivni strani nastopale tri toženke: družba M. d. d. kot prva toženka, družba R. d. o. o. kot druga toženka in družba T. d. o. o. kot tretja toženka. Zoper drugo in tretjo toženko je bil postopek pravnomočno končan že z delno sodbo in sklepom I Pg 70/2009 z dne 27. 6. 2012. Op. št. (2): Tako je spor sodišče prve stopnje tudi rešilo, saj je z delno sodbo in sklepom z dne 27. 6. 2012 tožbeni zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo, zoper tretjo toženko pa tožbo zavrglo.

Op. št. (3): Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 159/2011 z dne 19. 7. 2012, II Ips 69/2009 z dne 13. 9. 2012 in II Ips 330/2011 z dne 20. 9. 2012.