Jedro

Sodišče sodi, da zaradi pravnomočno končanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja (v katerega si prizadeva vstopiti tožnik) tudi morebitna ugodila sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, na pravni položaj tožnika ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je namreč mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave). Zakon pa omogoča poseg v pravnomočno urejena razmerja na področju upravnega prava le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP (in pod pogoji iz tega zakona), ne pa preko upravnega spora.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

III.Zahteva stranke z interesom C., d. o. o., ..., po povrnitvi stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1.Upravna enota Kranj je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikovo zahtevo za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo skladiščnega objekta in prestavitev SN električnega voda na zemljiščih s parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vsa k. o. ... Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik ne izkazuje, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej vplivala na njegove pravice in pravne koristi.

2.Toženka je kot drugostopenjski organ s svojo odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep (1. točka izreka) in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka), tožniku je naložila povrnitev stroškov postopka investitorja, družbe C., d. o. o., ... (3. točka izreka). Toženka je ob tem nadomestila oz. dopolnila razloge iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (tretji odstavek 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Sklicuje se na 36. člen Gradbenega zakona (GZ) ter 43. in 44. člen ZUP in pojasnjuje, da bi tožnik moral izkazati določen odnos oz. razmerje med zemljiščem, glede katerega se pravni interes poskuša dokazati, in vplivom nameravane gradnje. Tožnik ne izkazuje stvarnopravnega upravičenja na zemljišču parc. št. 000, k. o. ..., ki je bilo pravnomočno razlaščeno. Tudi tožnikova zahteva za obnovo razlastitvenega postopka tega ne more spremeniti. Pravni interes tožnika mora obstajati zdaj in mora biti konkretiziran ter ne more temeljiti ne neki negotovi bodoči pravici oz. dejstvu (toženka se s tem v zvezi sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča, U-I-165/09, ter na sodbo tega sodišča, II U 486/2010).

3.Tožnik se z izpodbijanim sklepom in drugostopenjsko odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Predlaga, da sodišče izpodbijana akta odpravi in zadevo vrne v nov postopek oziroma odločbo spremeni, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka. Zahteva tudi, da sodišče v zadevi odloči na glavni obravnavi.

4.Navaja, da je zahtevo za vstop v postopek podal kot pravni naslednik razlaščenke E. E. (v nadaljevanju razlaščenka), ki ji je bilo z odločbo, z dne 26. 8. 1980, razlaščeno zemljišče parc. št. 000, k. o. ..., ki je tudi predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Del tega zemljišča je še vedno nepozidan in ga je mogoče vrniti v naravi, kar dokazuje že sama vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Razlaščenki je bilo zemljišče odvzeto na prisilen način za gradnjo točno določenega objekta, ki pa ga razlastitveni upravičenec v dvoletnem prekluzivnem roku (ki izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse) ni zgradil niti ni pridobil dovoljenj za gradnjo, pač pa je zemljišče zgolj prodal in razlastitvenega namena ni uresničil. Zemljišče sta razlaščenka in tožnik (razlaščenkin sin in pravni naslednik) obdržala v dejanski oblasti in ga nemoteno in neprekinjeno obdelovala več kot 30 let po razlastitvi. Ker razlastitveni upravičenec ni uresničil razlastitvenega namena, je postala razlastitev nezakonita in protiustavna, zemljišče pa bi bilo treba vrniti razlaščenki oz. njenemu pravnemu nasledniku.

5.Tožnik je pred prvostopenjskim organom sprožil postopek obnove razlastitvenega postopka, ki še ni končan. Na podlagi navedenega postopka in vložene zahteve za odpravo razlastitvene odločbe tožnik izkazuje pravni interes za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. V omenjenih postopkih namreč zahteva vrnitev razlaščenega zemljišča v naravi. V primeru gradnje na tem zemljišču, bo tožnikov zahtevek za vrnitev zemljišča postal brezpredmeten, saj vrnitev v naravi ne bo več možna, njegova pravica do vrnitve pa bo izvotljena. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja tako nedvomno vpliva na tožnikovo lastninsko pravico na zemljišču, zaradi varstva te pa ima tožnik tudi interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Tožnik je izkazal obnovitveni razlog in razloge za odpravo razlastitvene odločbe. Njegova korist je neposredna, izkazana in oprta na zakon.

6.Tožnik izpodbija tudi 3. točko izreka drugostopenjske odločbe. Meni, da investitor ni upravičen do stroškov postopka, saj tožnik ne zlorablja nobenih procesnih pravic, toženka pa z nalaganjem poplačila teh stroškov disciplinira tožnika. Investitor je poskušal vplivati na tožnika s pozivom po umiku pritožbe ter s pretnjo plačila odškodnine.

7.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

8.Tožnik je v pripravljalni vlogi navedel, da je uspel s pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa v postopku obnove razlastitvenega postopka - toženka je zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V drugi pripravljalni vlogi je tožnik navedel, da je toženka odpravila gradbeno dovoljenje z dne 24. 12. 2021 in zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

9.Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da si je tožnik že v preteklosti prizadeval za odpravo razlastitvene odločbe, pri tem ni bil uspešen. Tožnik pravni interes za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja uveljavlja na podlagi bodočih negotovih dejstev, in sicer dovolitve obnove postopka na podlagi zahteve 464-2/80 ter zanj ugodne odločitve v obnovljenem postopku. Pravnega interesa za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja tožnik ne izkazuje. Slednje gradbeno dovoljenje je že pravnomočno, objekt je bil že zgrajen, zanj je že bilo izdano tudi uporabno dovoljenje. Tudi sicer je sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve za vstop v postopek pravilen in zakonit. Sporno zemljišče je pozidano, tožnik ga v naravi ne more dobiti nazaj, v primeru uspeha z obnovo postopka bi bil upravičen zgolj do odškodnine, stranka z interesom pa je dobroverna zemljiškoknjižna lastnica zemljišča. Stranka z interesom predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek zavrže oz. zavrne kot neutemeljen, tožniku pa naloži povrnitev stroškov stranke z interesom.

10.Tožnik v tretji pripravljalni vlogi pojasnjuje, da je toženka dne 18. 3. 2022 odpravila gradbeno dovoljenje z dne 24. 12. 2021 in zadevo vrnila v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Ta je dne 20. 4. 2022 izdal novo gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno istega dne, kot je bilo izdano. Tožnik uveljavlja, da ima še vedno interes za vstop v postopek, saj je postopek glede obnove postopka razlastitve še v teku. Postavljen je pred izvršeno dejstvo, da je bil objekt že zgrajen na zemljišču, ki je predmet obnove postopka. Upravni organ je s tem, ko ni počakal na pravnomočnost sklepa o tožnikovem vstopu v postopek, kršil prvi odstavek 142. člena ZUP. Tožnik ni nikoli zahteval vstopa v postopek kot lastnik sosednjega zemljišča (mejaš), pač pa vseskozi kot pravni naslednik razlastitvene zavezanke. Vztraja, da razlaščeno zemljišče ni bilo nikoli v celoti pozidano ter da razlastitveni namen v zakonskem roku ni bil uresničen.

11.Sodišče je v zadevi dne 22. 2. 2024 izvedlo glavno obravnavo, ki sta jo je udeležila tožnik (osebno in po pooblaščenki) in stranka z interesom (po pooblaščencu). Toženka je sodišču sporočila, da se glavni obravnavi odpoveduje.

12.Tožnik je na glavni obravnavi na poziv sodišča k utemeljitvi pravnega interesa pojasnil, da ima pravni interes že zaradi stroškovnih posledic, ki jih ni dolžan nositi - ko je sprožil upravni spor, gradbeno dovoljenje še ni bilo pravnomočno, celo odpravljeno je bilo in zadeva vrnjena v nov postopek.

13.Stranka z interesom je na glavni obravnavi pojasnila, da je bilo predhodno gradbeno dovoljenje odpravljeno iz razlogov v zvezi z ureditvijo meje gradbene parcele, ta je bila kasneje urejena, izdano je bilo novo gradbeno dovoljenje. Tožnik je bil z odpravo razlastitvene odločbe že neuspešen, ne samo pred upravnimi organi in rednimi sodišči, temveč tudi pred Ustavnim sodiščem. Postopek razlastitve je bil že predmet presoje s strani Ustavnega sodišča, ki je o tem odločilo januarja 2011, ob čemer se je sklicevalo na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, v skladu s katero tožnik zemljišča ne more dobiti nazaj v naravi, ker je že pozidano. Na zemljišču parc. št. 000, k. o. ..., namreč že od leta 2001 dalje stoji objekt. Ustavno sodišče je jasno obrazložilo, da zemljišča v naravi tožnik ne bo več prejel nazaj in da se odškodnina odmerja glede na trenutek razlastitve. Odškodninska zavezanka je Republika Slovenija. Glede na to je pričakovanje, da bi lahko tožnik kakorkoli pridobil pravico na tej parceli, brez podlage. Pravnega interesa za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja iz tega razloga tožnik ne more imeti.

14.Tožnik je vztrajal, da ima utemeljeno in realno pričakovanje pridobitve lastninske pravice na parc. št. 000, k. o. ..., ter da v skladu s prakso upravnih organov in sodišč pozidanost zemljišča ni ovira za vzpostavitev lastninske pravice na razlastitvenega zavezanca.

15.Na glavni obravnavi prisotni stranki sta se strinjali, da sodišče kot nesporno šteje dejstvo, da tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa in odločbe, v času izdaje gradbenega dovoljenja z dne 20. 4. 2022 kot tudi sedaj ni bil in ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine parc. št. 000, k. o. ..., pač pa je to stranka z interesom.

16.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so priloga tožbe na list. št. A2 - A23, v listine, ki so priloga odgovora na tožbo stranke z interesom na list. št. C2 - C15, ter v vse listine v upravnem spisu zadeve.

17.Ostale dokazne predloge tožnika, in sicer po pribavi in vpogledu v vse listine v upravnem spisu UE Kranj 462-2/1980, po vpogledu v izročilno pogodbo SV 142/98 med E. E. in A. A., po vpogledu v ZK za parc. št. 000 in v zbirko listin, po pribavi in vpogledu v sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Kranju, P 526/2000 z dne 14. 12. 2000, po zaslišanju strank ter po ogledu na kraju samem, je sodišče zavrnilo kot nerelavantne.

18.Za odločitev v zadevi je (z vidika dejanskega stanja) relevantno zgolj nesporno dejstvo, da je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja, v katerega si prizadeva vstopiti tožnik, (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) pravnomočno zaključen, ter ravno tako nesporno dejstvo, da tožnik ni zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine parc. št. 000, k. o. .., pač pa si za pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini šele prizadeva (pri čemer postopek obnove postopka razlastitve navedene nepremičnine nesporno še ni zaključen). Ostala s strani tožnika zatrjevana dejstva (neuresničitev razlastitvenega namena, nepozidanost parc. št. 000, itd.) za odločitev v zadevi niso relevantna, tako pa niso relevantni niti dokazi, predlagani v njihovo dokazovanje.

K I. točki izreka:

19.Tožba ni utemeljena.

20.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (v zvezi z drugostopenjsko odločbo, s katero je toženka dopolnila razloge izpodbijanega sklepa), s katerim je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo skladiščnega objekta in prestavitev SN električnega voda. Tožnik izpodbija tudi drugostopenjsko odločbo, v delu, v katerem mu je toženka naložila plačilo stroškov postopka stranke z interesom.

21.Sodišče uvodoma ugotavlja, da stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je postopek izdaje gradbenega dovoljenja, v katerega želi vstopiti tožnik, pravnomočno zaključen. Navedenemu v tretji pripravljalni vlogi izrecno pritrjuje tudi tožnik. Da je postopek, v katerega želi vstopiti tožnik, pravnomočno končan, izhaja tudi iz potrdila o pravnomočnosti odločbe, ki ga je predložila stranka z interesom (list. št. C15), v katerem prvostopenjski organ potrjuje, da je gradbeno dovoljenje, št. 351-635/2021-6218-65 z dne 20. 4. 2022, postalo pravnomočno dne 20. 4. 2022. Ker tega dejstva ne prereka niti toženka, ga sodišče šteje za nesporno.

22.Tožnik v tožbi zahteva odpravo izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje, oziroma, da sodišče odločbo spremeni.

23.Sodišče sodi, da zaradi pravnomočno končanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja (v katerega si prizadeva vstopiti tožnik) tudi morebitna ugodila sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, na pravni položaj tožnika ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je namreč mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave). Zakon pa omogoča poseg v pravnomočno urejena razmerja na področju upravnega prava le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP (in pod pogoji iz tega zakona), ne pa preko upravnega spora. Že iz predstavljenih razlogov tožnikovemu tožbenemu zahtevku v delu, v katerem si prizadeva za odpravo izpodbijanega sklepa (v zvezi z drugostopenjsko odločbo) in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu (oziroma za spremembo odločbe), ni mogoče ugoditi.

24.Sodišče ob tem pojasnjuje še, da GZ v drugem odstavku 36. člena določa, da so stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko: - lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja; - lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva; - druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca, in - druge osebe, če tako določa zakon.

25.Obravnavana gradnja se je izvedla na več zemljiščih, med drugim tudi na zemljišču parc. št. 000, k. o. ..., zaradi gradnje na katerem tožnik zahteva vstop v postopek.

26.V zadevi je nesporno, da tožnik ni zemljiškoknjižni lastnik navedenega zemljišča (niti to ni bil v času izdaje izpodbijanega sklepa, izpodbijane odločbe ali v času izdaje gradbenega dovoljenja), pač pa je zemljiškoknjižni lastnik tega investitor gradnje - stranka z interesom. Vendar pa tožnik uveljavlja, da je treba razlastitev navedenega zemljišča njegovi pravni prednici šteti za nezakonito in neustavno, ker razlastitveni upravičenec ni uresničil razlastitvenega namena (saj ni pričel z gradnjo v prekluzivnem roku dveh let), zemljišče pa je treba vrniti tožniku. Tožnik se s tem v zvezi sklicuje na njegov predlog za obnovo razlastitvenega postopka ter zahtevo za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi in vrnitev nepremičnine, kar je predmet odločanja pred prvostopenjskim organom. Tožnik svoj pravni interes v zadevi tako zatrjuje na podlagi pričakovane pridobitve lastninske pravice na navedeni nepremičnini v drugih upravnih postopkih, ki so še v teku, pravico do vstopa v postopek pa (smiselno) opira na prvo alinejo drugega odstavka 36. člena GZ.

27.Zemljiška knjiga je javna knjiga (1. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1), izpiski iz zemljiške knjige pa javne listine (169. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena (171. člen ZUP), vendar po postopku in na način, ki je za to predpisan za vsako vrsto javne listine, ne pa v kateremkoli postopku, v katerem se taka listina uporabi kot dokaz (tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi I Up 1363/2003). V postopku izdaje gradbenega dovoljenja dejstva, ali je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ali pa je lastnik kdo drug ni mogoče ugotavljati kot o predhodnem vprašanju (tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi, X Ips 16/2022 z dne 14. 12. 2022).

28.Sodišče posledično sodi, da sta bila upravna organa v postopku izdaje izpodbijanih upravnih aktov upravičena in dolžna upoštevati dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, in sicer, da tožnik ni lastnik nepremičnine parc. št. 000, k. o. ... Okoliščina, da je tožnik sprožil upravne postopke, s katerimi si prizadeva za pridobitev (priznanje) lastninske pravice na navedeni nepremičnini, na navedeno ne more vplivati, upravna organa pa vprašanja tožnikovega zatrjevanega drugačnega lastništva nepremičnine nameravane gradnje od tistega, ki izhaja iz zemljiške knjige, tudi nista bila upravičena ali dolžna obravnavati kot predhodno vprašanje.

29.Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da sta upravna organa pravilno in zakonito odločila, da tožniku ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po prvi alineji drugega odstavka 36. člena GZ.

30.Kolikor bi bilo mogoče razumeti, da tožnik pravico do vstopa v postopek uveljavlja tudi na drugih podlagah (tretji alineji drugega odstavka 36. člena GZ oz. prvem odstavku 43. člena ZUP), sodišče pojasnjuje, da mu pravice do vstopa v postopek ni mogoče priznati niti na navedenih podlagah. Tožnik namreč svoje navedbe v celoti usmerja v varovanje pravic, ki jih (še) nima (saj v času izdaje izpodbijanega sklepa in odločbe ni bil zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine niti njegovo lastništvo te ni bilo pravnomočno ugotovljeno z nobeno sodno ali drugo odločbo), svoje navedbe o poseganju v te pravice pa v celoti utemeljuje na bodočih negotovih dejstvih (pričakovanem uspehu v drugih upravnih postopkih). Na takšnih podlagah tožniku pravnega interesa za vstop v postopek ni mogoče priznati.

31.Ob navedenem sodišče kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni očitek, da bi upravna organa pred izdajo gradbenega dovoljenja morala počakati na pravnomočnost sklepa, s katerim je bilo odločeno o tožnikovi zahtevi za vstop v postopek. Skladno s prvim odstavkom 142. člena ZUP je zoper sklep, s katerim se osebi lastnost stranke ne prizna, dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. Če je pritožba zavrnjena (kot je bilo to tudi v konkretnem primeru), pa sklep o zavrnitvi zahteve za vstop v postopek postane dokončen in učinkuje (prvi in drugi v zvezi z osmim odstavkom 224. člena ZUP). Upravni organ v takem primeru lahko odloči o glavni stvari še pred pravnomočnostjo tovrstnega akta.

32.Tožnik uveljavlja še nezakonitost drugostopenjske odločbe v delu, ki se nanaša na stroške pritožbenega postopka.

33.V obravnavani zadevi se je upravni postopek začel s tožnikovo vložitvijo zahteve za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, pritožbeni postopek pa s tožnikovo vložitvijo pritožbe. V tem postopku je imel pravico kot stranski udeleženec sodelovati tudi investitor (katerega interesi so nasprotni tožnikovim). Tako 241. člen kot tudi četrti odstavek 246. člena ZUP (v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP) stranskemu udeležencu omogočata vložitev odgovora na pritožbo, s čimer se zagotavlja tudi pravica do izjave iz 9. člena ZUP v pritožbenem postopku. Kot izhaja iz upravnega spisa, je prvostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep poslal investitorju, ta pa je z vlogo z dne 8. 10. 2021 podal odgovor na pritožbo. Ob tem je priglasil tudi stroške.

34.Glede na takšno dejansko stanje, ko sta v pritožbenem postopku nastopali stranki z nasprotnimi interesi, predstavlja pravno podlago za odločitev o stroških pritožbenega postopka prvi odstavek 114. člena ZUP. Ta določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki določa, da organ na drugi stopnji odloči o stroških, če pravno sredstvo zavrže ali zavrne, pa ne določa, da za odločanje o stroških pritožbenega postopka veljajo drugačna pravila od pravil, ki veljajo za stroške postopka na prvi stopnji.

35.Tožnik s pritožbo ni uspel (toženka je to zavrnila), zato je bil skladno s predstavljeno pravno podlago stroške, ki so investitorju nastali z odgovorom na tožnikovo pritožbo (ki ga je bil ta upravičen podati in ga je v obliki obrazložene vloge tudi podal), dolžan kriti tožnik. Tudi s tem povezani tožbeni očitki tako niso utemeljeni.

36.Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa in odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

37.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora.

38.Odločitev o stroških tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

K III. točki izreka:

39.Povrnitev stroškov upravnega spora je zahtevala tudi stranka z interesom.

40.Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka. Ker v ZUS-1 ni urejeno vprašanje povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku, je treba glede tega vprašanja, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, uporabiti določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1.

41.Iz prvega odstavka 155. člena ZPP izhaja, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Sodišče ugotavlja, da priglašeni stroški stranke z interesom niso bili potrebni, saj ta s svojimi navedbami ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve oziroma ni vplivala na odločitev sodišča. Sodišče je zato stroškovni zahtevek stranke z interesom zavrnilo.

1Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013 in sklepu I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.

Zveza: RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 36, 36/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 142, 142/1

Pridruženi dokumenti:* Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.