Jedro

Ključnega pomena pri izreku sklepa o napotitvi na pravdo je, da se odloči, kdo in glede katerega spornega dejstva je dolžan vložiti tožbo. Napoteni dedič pa ni vezan na izrek napotitvenega sklepa, temveč je dolžan sam oblikovati tožbeni zahtevek tako, da bo njegova tožba sklepčna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (točka I. izreka), A. A. napotilo, da zoper B. B. vloži tožbo z ustrezno oblikovanim zahtevkom glede ugotovitve, da je B. B. od zapustnika prejela nepremičnino k. o. ..., št. stavbe ..., del stavbe 8 (v naravi stanovanje na naslovu C.) kot darilo, kar naj se upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine in se B. B. vračuna v njen dedni delež (točka II. izreka), B. B. napotilo, da zoper A. A. vloži tožbo z ustrezno oblikovanim zahtevkom glede ugotovitve, da 1/2 nepremičnine parc. št. 4264, k. o. ... ne sodi v zapuščino, ker ji je zapustnik to nepremičnino podaril z darilno pogodbo z dne 9. 10. 2020, in se B. B. to premoženje ne vračuna v njen dedni delež (točka III. izreka), določilo rok za vložitev tožb in sankcijo v primeru nevložitve tožb (točka IV. izreka), ter navedlo, do kdaj se prekine zapuščinski postopek (točka V. izreka).

2.Zoper III. točko izreka sklepa je dedinja B. B. vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj III. točko izreka sklepa spremeni tako, da na pravdo za ugotovitev, da 1/2 nepremičnine parc. št. 4264, k. o. ... sodi v zapuščino, napoti dedinjo A. A. ter izpusti besedilo glede vračunanja tega premoženja v dedni delež. Zahteva še naložitev vseh pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi dedinji A. A.

3.Pritožnica opozarja, da je bila na pravdo napotena napačna oseba, z napačnim in nepopolnim besedilom napotitve. Napotena bi morala biti dedinja A. A., saj je pritožnica darilno pogodbo dokazala z listinskim dokazom - to je z veljavno sklenjeno darilno pogodbo v pisni obliki, ki ima vse potrebne sestavine in je že realizirana (pritožnica ima nepremičnino v posesti). Iz teh razlogov je njena pravica bolj verjetna. Dejstvo neoveritve podpisa na darilni pogodbi in nevpis v zemljiško knjigo nimata nobenega vpliva na veljavnost in iztožljivost darilne pogodbe. Besedilo napotitve je napačno, ker bi morala biti pritožnica kvečjemu napotena, da vloži tožbo, da se 1/2 nepremičnine v ... izloči iz zapuščine. Poleg tega vračunanje tega darila za pritožnico ni bilo nikoli sporno in besedilo glede nevračunanja darila v dedni delež ni logično. Napotitev na pravdo je pomanjkljiva, ker bi sodišče moralo ugotoviti, katera darila in v kakšni vrednosti naj bi se vračunala v njuna dedna deleža. Glede vrednosti nepremičnin ni bila na pravdo napotena nobena od dedinj.

4.3. Dedinja A. A. v odgovoru na pritožbo argumentirano nasprotuje pritožbenim navedbam. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. V skladu z določbo prvega odstavka 213. člena ZD zapuščinsko sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, ZD ne vsebuje. Zapuščinsko sodišče mora tako pri presoji, katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnika v pravdi, upoštevati podatke spisa, trditve strank in pravila o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

7.6. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da darilna pogodba z dne 9. 10. 2020, s katero je zapustnik 1/2 nepremičnine v ... podaril dedinji B. B., ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo lastninske pravice obdarjenke, saj podpis darovalca na pogodbi ni overjen. To dejstvo, ki je ključno za odločitev, katero izmed dedinj je treba napotiti na pravdo, je ugotovljeno pravilno in pritožbeno ni sporno. Posledično je pravilen tudi zaključek sodišča, da omenjena darilna pogodba ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo lastninske pravice in kot taka ne more predstavljati listinskega dokazila, ki bi opravičeval prenos dokaznega bremena na stranko, ki nasprotuje darilu. Kot močnejšo (verjetnejšo) je sodišče prve stopnje pravilno štelo pravico dedinje A. A., ki je svoj zahtevek temeljila na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju. Ob tem se je pravilno sklicevalo na zakonsko domnevo glede lastninske pravice na nepremičnini (prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ)) in na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ). Pravilnost zavzetega stališča potrjuje tudi sodna praksa v zvezi z 213. členom ZD.

8.7. Pritožnica neutemeljeno nasprotuje, da bi morala biti na vložitev tožbe z ustreznim zahtevkom napotena njena sodedinja A. A. Listinsko dokazilo ob trku z zakonsko domnevo izgubi svojo dokazno moč. Okoliščine, da je bila darilna pogodba sklenjena veljavno, v pisni obliki, z vsemi potrebnimi sestavinami in tudi že realizirana (predana v posest), za presojo sodišča v tej fazi postopka niso pravno pomembne, saj je sporni predmet darilne pogodbe nepremičnina in ne premičnina (primerjaj 11. člen SPZ). Za odločitev, katero od dedinj je treba napotiti na pravdo, imata bistveno večjo težo neoveritev podpisa darovalca na darilni pogodbi in nevpis lastninske pravice obdarjenke v zemljiško knjigo.

9.8. Besedilo napotitve, da nepremičnina ne sodi v zapuščino, je pravilno, saj pritožnica svojega zahtevka ne temelji na 32. ali 33. členu ZD, kjer zakon omenja primere izločitev iz zapustnikovega premoženja. Glede besedila napotitve o nevračunanju darila v dedni delež pa gre pojasniti, da ni bistveno. Ključnega pomena pri izreku sklepa o napotitvi na pravdo je, da se določi, kdo in glede katerega spornega dejstva je dolžan vložiti tožbo. Napoteni dedič ni vezan na izrek napotitvenega sklepa, temveč je dolžan sam oblikovati tožbeni zahtevek tako, da bo njegova tožba sklepčna (ter poskrbeti za to, da bo tožil vse (prave) dediče). Zato pritožbeno sodišče v ta del izpodbijane odločitve ni posegalo.

10.9. Tudi pritožbeni očitek glede pomanjkljivosti napotitve na pravdo ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je na koncu obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da se bo sporna vrednost prejetih daril ugotavljala s sodnim cenilcem v nadaljevanju postopka. Sicer pa je zaenkrat sporno, katere nepremičnine je zapustnik dejansko podaril B. B., zato napotitev na pravdo glede realne vrednosti vseh dedinjama podarjenih nepremičnin še niti ni možna.

11.10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12.11. Izpodbijani sklep ni končni sklep v tem postopku. O stroških, ki so nastali z vložitvijo pritožbe in odgovora na pritožbo, bo zato odločalo sodišče prve stopnje ob izdaji končnega sklepa (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1VSL sklep I Cp 1087/2012 z dne 25. 4. 2012

2Glej npr. VSL sklep II Cp 326/94 z dne 11. 5. 1994, VSL sklep I Cp 1087/2012 z dne 25. 4. 2012 in VSL sklep III Cp 959/2024 z dne 25. 9. 2024.

3V citirani zadevi VSL sklep II Cp 1059/2019 z dne 16. 10. 2019 je šlo za vprašanje podarjenih denarnih sredstev, ne za vprašanje podarjene nepremičnine.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 10, 11, 11/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.