Jedro

Po ZOdvT je določeno znižanje nagrade za postopek zgolj v primeru predčasnega prenehanja mandata, ko torej stranka, ki je dala pooblastilo, to pooblastilo predčasno odpove, ne pa za primer predčasnega zaključka postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki, zviša za znesek 1.753,75 EUR, to je na znesek 4.559,75 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da toženi povrne 2.806,00 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožena stranka. Predlaga njeno spremembo tako, da bo tožeči stranki naloženo plačilo stroškov v višini 4.559,75 EUR. Meni, da je sodišče prve stopnje stroške tožene stranke nepravilno odmerilo, saj je nagrado za postopek po tar. št. 3100 (s količnikom 1,3) znižalo na količnik 0,8 po tar. št. 3101. Tožena stranka je namreč v konkretnem primeru odgovorila na tožbo in je nagrado za postopek zato potrebno odmeriti po tar. št. 3100, kar znaša skupaj 4.559,75 EUR.

3. Tožeča stranka je na vloženo pritožbo odgovorila. Meni, da je odločitev sodišča pravilna, saj je stečajnemu upravitelju kot odvetniku mandat prenehal še preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko. Opozarja tudi na dejstvo, da je bila s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani napotena na pravdo tudi v postopku IX Pg 1995/2012, torej enako kot v tem postopku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri nagrade za postopek zmotno uporabilo Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) (1), ko je nagrado odmerilo po tarifni številki 3101 in količniku 0,8. Po tej tarifni številki je namreč določeno znižanje nagrade za postopek zgolj v primeru predčasnega prenehanja mandata, ko torej stranka, ki je dala pooblastilo, to pooblastilo predčasno odpove. V konkretnem primeru pa ni prišlo do tega (2), ampak je sodišče postopek po prejemu odgovora na tožbo in še pred opravo naroka, zaradi umika tožbe ustavilo. Dejstvo, da se je postopek zaradi umika tožbe predčasno končal, pa upoštevajoč ZOdvT, na višino nagrade za postopek na prvi stopnji ne vpliva.

6. Tako je v 4. odstavku 14. člena določeno, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če zakon ne določa drugače. Zakon oziroma tarifa v pogledu nagrade za postopek (3) določa drugače zgolj za prenehanje mandata, torej pooblastilnega razmerja med stranko in njenim pooblaščencem (4).

7. Pritožbena sodišča so sicer v enakem procesnem položaju že odločila tudi drugače in sicer tako, da so uporabila tar. št. 3101 in se pri tem sklicevala na že omenjeni 4. odstavek 14. člena ZOdvT, ki naj bi izenačil predčasni zaključek zadeve s prenehanjem pooblastila (5). Pritožbeno sodišče s tem argumentom ne soglaša. 4. odstavek 14. člena ZOdvT namreč podlage za tak zaključek ne daje. V tem odstavku sta zgolj navedeni dve procesni situaciji, ki praviloma (če zakon ne določa drugače) na že nastale nagrade ne vplivata. To pa še ne pomeni, da sta procesna položaja v pogledu vseh nagrad izenačena. Zakon tako lahko v zvezi z posamezno nagrado določi drugače za oba položaja ali pa zgolj za enega od njiju. Slednje je primer tudi pri nagradi za postopek. Enako stališče je v odločbi II Ips 241/2012 z dne 5. 9. 2013 zavzelo tudi Vrhovno sodišče. 8. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženi stranki prisodilo povračilo stroškov upoštevajoč tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi. Glede na vrednost spornega predmeta gre toženi stranki tako nagrada za postopek v znesku 3.737,50 EUR (nagrada s količnikom 1,0 znaša 2.875,00 EUR, s količnikom 1,3 pa 3.737,50 EUR), pripada pa ji tudi povračilo 22% DDV-ja, to je znesek 822,25 EUR. Skupaj je torej tožena stranka upravičena do povračila zneska 4.559,75 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je zato v izrek izpodbijanega sklepa poseglo tako, da je znesek že priznanih stroškov zvišalo za 1.753,75 EUR, to je na znesek 4.559,75 EUR (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

10. Tožena stranka stroškov v pritožbenem postopku ni priglasila, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo. Tožeča stranka do stroškov odgovora na pritožbo ni upravičena, saj slednji k odločitvi ni pripomogel (155. v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) ZOdvT je bil v konkretni zadevi uporabljen na podlagi 74. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E, Uradni list RS, št. 47-1781/2013, objavljen 31. 5. 2013, ki velja od 15.6.2013) v zvezi z pred spremembo veljavnim 103. členom ZFPPIPP.

(2) V konkretni zadevi gre za specifično situacijo, saj odvetnik, ki zastopa toženo stranko, tega ne izvaja na podlagi mandatnega razmerja, ampak na podlagi sklepa, s katerim ga je sodišče postavilo za stečajnega upravitelja (primerjaj 116. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju -v nadaljevanju ZFPPIPP). Ne glede na to pa je mogoče oba položaja, v pogledu odmere nagrad, smiselno enako presojati. Tako mandatno razmerje, kamor se uvršča razmerje med stranko in odvetnikom, redno preneha z opravo enkratnega izpolnitvenega ravnanja (766. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Ne glede na to, da stečajnemu upravitelju njegova funkcija tudi z opravo vseh dejanj, ki se nanašajo na ta postopek, še ne bo prenehala, je tudi za položaj, če bi toženo stranko zastopal zgolj odvetnik, mogoče zaključiti enako. Odvetnikove naloge namreč kljub zaključenemu postopku o glavni stvari, še ne bi bile izčrpane. Po predpisih materialnega prava in po ureditvi ZPP pooblastilno razmerje lahko preneha tudi pred izpolnitvijo - bodisi z naročiteljevim odstopom od pogodbe bodisi z odpovedjo naročila s strani prevzemnika. V konkretnem primeru do tega, zaradi določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na imenovanje in razrešitev stečajnega upravitelja, niti ni moglo priti. Slednji bi bil namreč lahko le razrešen (primerjaj 118. člen ZFPPIPP). Do tega pa v konkretni zadevi ni prišlo.

(3) Nagrada za postopek nastane že s pooblastitvijo odvetnika, da reši zadevo preko sodnega postopka, torej še preden odvetnik vloži tožbo oziroma drugo vlogo s katero se začne postopek (primerjaj 1. točko opombe 3 tarife).

(4) Takšno stališče je bilo zavzeto tudi v zadevah II Cp 1216/2010, II Cp 3979/2011, II Cp 41/2013, VDSS Pdp 171/2013, VDSS Pdp 128/2013. (5) Primerjaj na primer odločitev v zadevi I Cpg 165/2010, VSL II Cp 2422/2011, I Cpg 12/2012 in VSL I Cpg 73/2013.