Jedro

Izkaže se, da je bila vloga dovolj določna, da jo je mogoče obravnavati. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče dodaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo drugače, v prvi vrsti najprej odgovoriti na prošnjo pritožnika za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe, za katerega je zaprosil po prvem pozivnem sklepu in navedel, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. V spisu ni sklepa sodišča o navedeni vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP1 zavrglo vlogo z dne 2. 11. 2021, dopolnjeno dne 23. 12. 2022. 2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da po dvakratnem pozivu sodišča na dopolnitev vloge slednja še vedno nima določno opredeljenega zahtevka, identifikacijskih podatkov nasprotne stranke in dokazov za tožbene navedbe o odškodninski odgovornosti tožene stranke (nedopustnem ravnanju, škodi in vzročni zvezi).

3. Vlagatelj se zoper sklep pritožuje. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Zahtevane podatke o pravosodnem policistu, zoper katerega je vložil tožbo, bi moralo pridobiti sodišče samo od policije oziroma specializiranega državnega tožilstva, saj je „tožbo“ podal zoper uradno osebo. Razen imena in priimka sam ne more pridobiti drugih identifikacijskih podatkov o pravosodnem policistu. Predlaga odpravo sklepa z navodilom, naj sodišče prve stopnje samo pridobi manjkajoče podatke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožniku je treba pritrditi, da je sodišče zmotno ali vsaj preuranjeno ocenilo vlogo tožnika kot nepopolno. Iz tožbenih navedb namreč izhaja, da tožnik od z imenom in priimkom imenovanega toženca, zaposlenega v točno navedenem Zavodu za prestajanje kazni zapora, zahteva plačilo odškodnine v višini 20.000 EUR zaradi duševnih bolečin zaradi posegov v njegove osebnostne pravice. Trdil je, da je toženec 24. 1. 2019 zoper tožnika vložil krivo ovadbo, zaradi katere je bil tožnik neutemeljeno izpostavljen kazenskemu postopku ter trpinčenju v Zavodu za prestajanje kazni, kar je nanj vplivalo stresno, trpel je duševne bolečine (se je sekiral, izgubil voljo do življenja itd.) in ima zaradi jemanja zdravil posledično težave z zdravjem.

6. Glede na take trditve je pravni temelj spornega razmerja 179. člen OZ2. Dajatveni tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska 20.000,00 EUR je konkretiziran, torej dovolj določno postavljen, da ga je mogoče obravnavati. V tožbi je bilo predlagano zaslišanje ene priče, po pozivu so bili predloženi in podani še drugi dokazi za tožbene navedbe (pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bila zavrnjena obtožba zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ki opravlja naloge varnosti, zaslišanje dodatne priče). Nadalje je tožnik po pozivu sodišča v nadaljnji vlogi dovolj določno kot toženca označil le pravosodnega policista, za njegovega delodajalca pa pojasnil, da se bo o odškodninski tožbi zoper delodajalca odločil po posvetu z odvetnikom, če mu bo dodeljena brezplačna pravna pomoč. Z navedbo imena in priimka ter nazivom (naslovom) delovnega mesta oziroma njegove zaposlitve, je bil toženec konkretno in dovolj natančno opredeljen, da je mogoče ugotoviti njegovo identiteto in mu vročati sodna pisanja (prvi odstavek 139. člena ZPP). V dvomu pa sodišče lahko njegove podrobnejše identifikacijske podatke pridobi iz kazenskega spisa, na katere se je skliceval pritožnik že v vlogi z dne 2. 11. 2021. 7. Izkaže se, da je bila vloga dovolj določna, da jo je mogoče obravnavati. Nasprotno naziranje sodišča prve stopnje je zmotno ali vsaj preuranjeno. Po pregledu spisa namreč pritožbeno sodišče dodaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo drugače, v prvi vrsti najprej odgovoriti na prošnjo pritožnika za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe, za katerega je zaprosil po prvem pozivnem sklepu in navedel, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. V spisu je vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči (priloga A2), podatkov o tem, ali jo je pritožnik tudi dejansko že dobil, pa v spisu ni. Prav tako v spisu ni sklepa sodišča o navedeni vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe.

8. Zaradi napačne presoje in uporabe četrtega odstavka 108. člena ZPP je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999. 2 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.