Jedro

Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

III: Upnik je dolžan v 15. dneh od prejema tega sklepa povrniti dolžniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 517,20 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe na prepoved dolžniku, da izdeluje plastična držala „ki sestojijo iz (1) čepa s štirimi izboklinami ter (2) obroča, oboje (3) z notranjim premerom v treh različnih premerih (94 mm, 110 mm ali 125 mm) (I.1. točka izreka), na prepoved uporabe orodja za izdelavo teh čepov (I.2. točka izreka), na zaseg orodja za izdelavo čepov ter izključitev tega orodja iz prometa in hrambo za čas veljavnosti začasne odredbe (I.3. točka izreka), na zaseg plastičnih držal tekstilnih svitkov, ki jih je izdelal dolžnik in so v bistvenih elementih enaki prilogi D 1 in prilogi D 2 oziroma drugih proizvodov, ki lahko kršijo patent upnika št. SI X in izključitev iz prometa teh držal ter hrambo za čas veljavnosti začasne odredbe (I.4. točka izreka), na izdelavo plastičnih držal iz zgornje točke (I.5. točka izreka) in izrekanje denarnih kazni za primer kršitve vse dotlej, dokler skupna izrečena kazen ne doseže 500.000,00 EUR (I.6. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora upnik povrniti dolžniku njegove stroške postopka v znesku 517,20 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi svojega sklepa je pojasnilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe po 123.a členu ZIL-1 in po prvem odstavku 123. člena ZIL-1, da pa upnik ni izkazal ene od predpostavk iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1. Navedbo upnika, da dolžnik sporna držala daje v promet in bo zahtevek za uničenje držal kasneje onemogočen, ker bodo tretje osebe pridobile lastninsko pravico na teh držalih, je ocenilo kot nevzdržno, rekoč da 18. člen ZIL-1 daje imetniku patenta, da komurkoli, ki patent uporablja in nima njegovega dovoljenja, prepreči uporabo proizvoda. Ker dolžnik držal ne izdeluje več, je presodilo, da začasna odredba ni potrebna, saj upniku ne grozi nobena škoda, niti brez izdaje začasne odredbe upnik ne bo pretrpel nobene škode.

3. Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa in sicer tako, da pritožbeno sodišče samo izda začasno odredbo, podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlagal je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Tudi on je predlagal povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe je dolžnik (v 3.5. točki – list. št. 30) opozoril, da se zahtevek iz 1. točke predloga za izdajo začasne odredbe ne nanaša na upnikov patent. S 1. točko zahtevka za začasno odredbo upnik zasleduje prepoved dolžniku izdelavo plastičnih držal, ki sestojijo iz (1) čepa, s štirimi izboklinami ter (2) obroča, oboje (3) notranjega premera 94, 110 ali 125 mm. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da drži dolžnikova trditev, da za tako držalo upnik nima patenta. Njegov patent št. SI X, kot upnik sam navaja v obrazložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, se nanaša na držalo tekstilnega svitka za paletni transport, ki je predvideno za namestitev na ploščo. Držalo je izvedeno iz kolobarja, na katerega eni strani so izvedeni čepi, ki so razporejeni enakomerno med seboj in z ozirom na središče kolobarja. Značilnost držala so z nasprotne strani kolobarja zasnovane izbokline, ki so med seboj razporejene v enakomernih kotnih razmikih in še druge izbokline, ki odgovarjajo izboklinam tako, da se izbokline sosednjih držal, ki sta nameščeni v isti odprtini v plošči med seboj sklopijo. Značilnost držala je dodaten kolobar za fiksiranje samo enega držala v posamezni odprtini v plošči. Polkrožno rebro na posameznem kolobarju, kot izhaja iz patenta, omogoča enolično pozicionirane in fiksiranje držal v odprtinah v plošči. 7. Upnik ima torej podeljen patent (kot izhaja tudi iz skice A 3), za držalo s tremi čepi (ne pa iz enega), pri čemer ti čepi nimajo izboklin, pač pa se izbokline nahajajo na nasprotni strani kolobarja. V patentu obroč ni omenjen, niti notranji premer obroča ni predmet patentnega varstva. Iz tega sledi, da upnik dolžniku prepoveduje izdelavo izdelka (s posledičnimi zahtevki na uničenje orodja in sankcijami za kršitev začasne odredbe), ki ne posnema njegovega patenta.

8. Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov (drugi odstavek 18. člena ZIL-1). Ker torej upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.

9. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da je predlog iz 4. točke izreka v tistih delih, kjer upnik zahteva izdelavo držal, ki so „v bistvenih elementih enaki prilogi D 1 in prilogi D 2 in drugih proizvodov, ki lahko kršijo patent št. SI X“ nedoločen. Ker pa je v 1. točki izreka konkretno pojasnjeno, katerih držal dolžnik ne sme izdelovati, se zaseg in izključitev iz prometa ter hramba lahko nanaša le na držala, opisana v 1. točki izreka. Zato opisana nedoločljivost 4. točke izreka za meritorno odločitev o utemeljenosti ali neutemeljenosti predlagane začasne odredbe ni do te mere moteča, da bi jo bilo potrebno upniku vročiti v popravek.

10. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, pa čeprav je to storilo iz drugih razlogov. Ker zaradi nesklepčnosti predlagane začasne odredbe pritožnik z nobeno pritožbeno navedbo ne bi mogel uspeti, se pritožbeno sodišče s pritožbenimi razlogi ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj ni zasledilo nobenih uradno upoštevnih postopkovnih kršitev.

11. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. 12. Ker pa je v odgovoru na pritožbo dolžnik opozoril na nesklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe, prav iz tega razloga pa je bila pritožba zavrnjena, pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo ocenjuje kot potrebno vlogo. Zato je odločilo, da mora upnik povrniti dolžniku njegove stroške pritožbenega postopka (po tarifni št. 3468 – 411,00 EUR, po tarifni št. 6002 – 20,00 EUR) v višini 431,00 EUR, oboje povečano za DDV, v skupnem znesku (411,00 EUR x 20%) = 517,20 EUR. Če teh stroškov upnik dolžniku ne bo poravnal v petnajstih dneh od prejema tega sklepa, pa mu bo moral v primeru zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.