Jedro

V premoženje se ne šteje osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodi.

II. Odločitev o podrednem predlogu v II. točki izreka se razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: zavrnilo predlog tožeče stranke (tožnice) za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka); ugodilo podrednemu predlogu in tožnici plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v skupni višini 2.115,00 EUR odložilo za tri mesece od pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka); razveljavilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek z dne 23. 2. 2022 (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v I. točki izreka tožnico oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek oziroma ugodi predlogu tožnice za obročno plačilo oziroma podredno razveljavi izpodbijani sklep v I. točki izreka in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. III. točke izreka ne izpodbija.

Povzema ugotovitve sodišča prve stopnje o mesečnih prihodkih tožnice in njenih družinskih članov ter navaja, da je sodišče napačno zaključilo, da A. A. prejema 440,83 EUR štipendije mesečno, v predlogu je namreč tožnica navedla letni znesek državne štipendije. Prilaga prvo stran odločbe CSD z dne 21. 10. 2021, iz katere je razvidna resničnost njenih navedb. A. A. je bil do 31. 3. 2022 upravičen do državne štipendije v znesku 53,25 EUR mesečno. Skupni prihodek tožnice in njene družine na mesečni ravni tako znaša cca 2.336,77 EUR oziroma 584,19 EUR na družinskega člana, pri čemer niso upoštevani odhodki tožnice iz naslova plačevanja kreditne obveznosti, ki je predmet spora v predmetni pravdi.

Glede motornih vozil, ki jih imata v lasti tožnica in njen partner B. B., ki jih je sodišče ocenilo na 23.000,00 EUR, tožnica navaja, da je njeno motorno vozilo znamke Volkswagen, ki ga je sodišče ocenilo na 6.000 EUR, vredno znatno manj. V avgustu 2021 ga je tožnica kupila na trgu za 5.000 EUR, danes je vredno še manj kot avgusta 2021. Tudi motorno vozilo znamke Mazda, v lasti partnerja tožnice, ki ga je sodišče ocenilo na 17.000 EUR, je vredno znatno manj, saj je bilo kupljeno januarja 2019 za 15.000 EUR, iz javno dostopne cenitve motornega vozila znamke Mazda pa je razvidno, da je vredno le cca. 8.600 EUR. Realna ocena vrednosti obeh motornih vozil je tako 13.200 EUR.

Mesečni prihodek tožnice in njene družine je treba zmanjšati še za višino mesečnega obroka spornega hipotekarnega kredita ter za mesečni obrok kredita, ki ga odplačuje partner tožnice za nakup motornega vozila Mazda v višini 118,42 EUR. Obe vozili predstavljata nujen element za pridobivanje prihodkov tožnice in njenega partnerja, saj sta eksistenčno odvisna od motornega vozila in lastnega prevoza na delovno mesto. Dejanski mesečni prihodek tožnice in njene družine tako znaša samo cca 365,84 EUR na družinskega člana. Razpoložljivi prihodki tožnice ne omogočajo prihrankov, ki bi zadostovali za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek z le trimesečnim odlogom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek). V skladu z drugim odstavkom istega člena pa stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po določbi šestega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila sodnih taks, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (po ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje (prvi odstavek 12.a člena ZST-1, prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1, drugi odstavek 14. člena ZBPP). Ta zakon je zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSvarPre), ki napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožnica v relevantnem obdobju razpolagala s povprečnim mesečnim dohodkom, ki ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ob upoštevanju minimalnega dohodka 402,18 EUR in dvakratnika v višini 804,36 EUR), ki ga kot kriterij za ogroženost določa ZBPP1). Sodišče je pri izračunu upoštevalo povprečno mesečno plačo tožnice v višini 1.522,03 EUR, plačo njenega partnerja v višini 761,49 EUR in štipendijo sina tožnice v višini 440,83 EUR ter zaključilo, da družina tožnice mesečno razpolaga z 2.724,35 EUR dohodka oziroma s 681,09 EUR dohodka na družinskega člana (4 osebe). Tožnica utemeljeno navaja, da je sodišče zmotno upoštevalo štipendijo v višini 440,83 EUR na mesečni ravni, saj iz odločbe CSD z dne 21. 10. 2021, priložene pritožbi, izhaja, da znaša državna štipendija, do katere je bil upravičen A. A. v obdobju do 31. 3. 2022, 53,25 EUR mesečno. Skupni dohodek tožnice in njene družine na mesečni ravni je tako nižji in znaša 2.336,77 EUR, dohodek na družinskega člana pa znaša 584,19 EUR (in ne 681,09 EUR, kot je zaključilo sodišče prve stopnje).

6. Odločitve o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa sodišče ni oprlo na dohodke tožnice in njene družine, saj je tudi ob (sicer zmotno) ugotovljeni višini dohodkov ugotovilo, da je tožnica v relevantnem obdobju razpolagala s povprečnim mesečnim dohodkom, ki ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Odločitev o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev je oprlo na ugotovitev, da tožnica skupaj s partnerjem razpolaga s premoženjem v vrednosti, ki presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do denarne socialne pomoči oziroma do brezplačne pravne pomoči. Ugotovilo je namreč, da tožnica skupaj s partnerjem razpolaga z motornimi vozili v skupni vrednosti vsaj 23.000 EUR (na podlagi podatkov na avto.net)2 - vozilom znamke Volkswagen, letnik 2010, v vrednosti 6.000 EUR, ter vozilom znamke Mazda, letnik 2015, v vrednosti 17.000 EUR. Sodišče je pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice upoštevalo obe motorni vozili z navedbo, da vrednost navedenih motornih vozil presega vrednost 28-tkratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 11.261,04 EUR.3

7. Tožnica utemeljeno navaja, da je sodišče vrednost premoženja tožnice, ki se upošteva, določilo v previsoki vrednosti. V okviru materialnopravnega preizkusa pravilnosti izpodbijanega sklepa namreč sodišče druge stopnje ugotavlja, da se v skladu s šestim členom Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Pravilnik), na katerega napotuje ZUPJS, šteje, da je vrednost osebnega avtomobila, ki je bilo prvič registrirano najmanj deset let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjša od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja. Druga točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS pa določa, da se v premoženje ne šteje osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede na navedene materialnopravne določbe se tako osebno vozilo tožnice, letnik 2010,4 ne upošteva. Ugotovljeno vrednost vozila znamke Mazda v višini 17.000,00 EUR pa je treba znižati za 11.261,04 EUR. Pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oziroma taksne oprostitve se v skladu s prej navedenimi določbami upošteva samo presežek vrednosti motornega vozila znamke Mazda nad 11.261,04 EUR (manj kot 7.000,00 EUR), ki pa ne presega višine mejnega zneska 19.304,64 EUR premoženja, ki po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. 8. Sodišče je torej na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialnopravne določbe 17. in 18. člena ZUPJS in na podlagi tega zakona sprejetega Pravilnika in je posledično napravilo zmoten materialnopravni zaključek, da premoženje tožnice in njenega partnerja (motorna vozila v skupni vrednosti 23.000,0o EUR) presega višino mejnega zneska po ZSVarPre. Nasprotno, tudi po tem kriteriju tožnica cenzusa ne dosega oziroma presega in bi bila upravičena do brezplačne pravne pomoči, zato je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 upravičena tudi do celotne taksne oprostitve. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da se tožnico oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Odločitev o spremembi temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

9. Zaradi ugoditve predlogu za taksno oprostitev v celoti je sodišče druge stopnje odločitev o podrednem predlogu v II. točki izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo. Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člen ZPP).5 1 Socialno stanje prosilca je ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z ZSvarPre (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči). 2 Kar je v skladu s Pravilnikom o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, po katerem se kot vrednost motornega vozila upošteva vrednost, ugotovljena iz baze podatkov rabljenih vozil. 3 V skladu s 17. členom ZUJPS se v premoženje osebe štejejo tudi osebna in druga vozila. V skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena pa se v premoženje ne štejejo osebni avtomobil oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, za vsak avtomobil. 4 Prvič registrirano 9. 6. 2010. 5 Glede na ugoditev predlogu za taksno oprostitev v celoti se ni treba opredeljevati do razlogov glede podrednih predlogov, pri katerih je v okviru likvidnostnih zmožnosti taksnega zavezanca mogoče upoštevati tudi odplačevanje mesečnega kredita. V zakonodaji pa ni podlage, da bi se pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, znesek dolga odštel od njenih dohodkov (primerjaj 12. in 13. člen ZUPJS).