Jedro

Opisana vročitev ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 139.b člena ZPP. Navedeno pismo bi moralo biti toženi stranki vročeno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu, in sicer po postopku, ki ga ureja drugi odstavek 139.b člena ZPP. Pritožbeni razlog bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem delu utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijane sodbe razsodilo, da je tožena stranka dolžna izprazniti poslovni prostor, del stavbe ID 001, v izmeri 22,48 m², ki se nahaja v poslovni stavbi na naslovu A., v III. etaži ter ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki, v roku 15 dni, v 2. točki izreka izpodbijane sodbe pa, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2018 do plačila, v roku 15 dni. V 3. točki izreka izpodbijane sodbe je toženi stranki v plačilo naložilo še 1.086,06 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Zoper citirano sodbo v celoti je tožena stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je „vse pritožbene razloge“ in posebej izpostavila kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (ki naj po izvedenem kontradiktornem postopku o zadevi ponovno meritorno odloči). Sodišče prve stopnje naj po njenem predlogu tožbo kot neutemeljeno zavrne ter tožeči stranki naloži v plačilo vse stroške pravdnega in pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne in toženi stranki naložil plačilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka paricijskega roka v sklepu o njihovi odmeri dalje do dneva plačila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodna odločba sodišča prve stopnje je bila izdana po začetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-E. Zato se glede na določbi prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem pritožbenem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku, vključno z novelo E. 6. Pritožničina ključna pritožbena trditev je v očitku sodišču prve stopnje, da je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji v zadevnem sporu ni pravilno vročilo niti vabila na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, niti prve pripravljalne vloge tožeče stranke in poziva za odgovor na to vlogo ter ji s tem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena trditev delno utemeljena. Pritožnica je uspela dokazati, da ima s P. d. o. o. sklenjen dogovor o uporabi poštnega predala. To izhaja tako iz listin, ki jih je tožena stranka priložila obravnavani pritožbi (dogovor o uporabi poštnega predala št. 1/4505/1125/2016 - B 3 in B 4), kot tudi že iz vročilnice, ki je pripeta k r. št. 9 (ki izkazuje, da je bila toženi stranki vročena dopolnitev tožbe skupaj s pozivom, da nanjo odgovori, na vročilnici pa je navedena tudi številka njenega poštnega predala, ki ustreza tisti iz dogovora s P. d. o. o.). Če se naslovnik s pošto pisno dogovori, da se mu vroča v poštni predal, pa se mu pisanje po pravilnih trditvah pritožnice res vroča neposredno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu (prim. prvi odstavek 139.b člena ZPP).

8. To za obravnavano zadevo pomeni sledeče. Kot neutemeljena se izkaže pritožbena graja, da toženi stranki ni bila pravilno vročena prva pripravljalna vloga tožeče stranke. Iz vročilnice, pripete k navedeni vlogi (tj. prvi pripravljalni spis tožeče stranke z dne 24. 10. 2018 na r. št. 12), namreč izhaja, da je bilo glede na dogovor pošte z naslovnikom, da se mu vroča v p. p., pismo, ki je vsebovalo omenjeni dokument, dne 7. 11. 2018 puščeno v njegovem p. p. (četrti odstavek 139.b člena ZPP). Toženi stranki je bila vloga z dne 24. 10. 2018 torej pravilno vročena in se je posledično z njo lahko seznanila. V tem delu očitek o zatrjevani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka zato ni utemeljen.

9. Se pa pritožbeno sodišče strinja s toženkino navedbo, da ji ni bilo pravilno vročeno vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in poziv za odgovor na prvo pripravljalno vlogo. Iz ovojnice, ki se nahaja v spisu in na katero se sklicuje pritožnica (RV 0700 6848 6 SI) oziroma iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi na tej ovojnici, namreč izhaja, da sta se toženi stranki vročala na naslov, ki je vpisan v register in da pisma ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti naslovniku. Prav tako je iz nje razvidno, da je vročevalec zato dne 21. 11. 2018 na vratih njegovega stanovanja pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker naslovnik pisma v tem roku ni prevzel in ker ni imel hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika, pa se je pismo vrnilo sodišču. Pritožbeno sodišče k temu dodaja, da je na hrbtni strani ovojnice v nasprotju z zapisanim na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi res navedeno, kar izpostavlja pritožnica, da je vročevalec obvestilo o prispelem pismu toženi stranki pustil v njenem hišnem predalčniku (kar pa niti ni relevantno, saj - kot bo pojasnjeno v nadaljevanju - bi bilo v tem primeru potrebno postopati po 139.b členu ZPP).

10. Opisana vročitev ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 139.b člena ZPP. Navedeno pismo bi moralo biti toženi stranki vročeno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu, in sicer po postopku, ki ga ureja drugi odstavek navedenega člena1 Pritožbeni razlog bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem delu utemeljen, zaradi česar je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prim. prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče namreč kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Zaradi ugotovljenega nepravilnega vročanja je treba toženo stranko na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo povabiti ponovno in jo pozvati k odgovoru na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke in ji s tem omogočiti, da navede vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjavi o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek 286. člena ZPP). Nato pa bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi ponovno odločiti.

11. Ker je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti že zaradi navedene kršitve, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo drugih pritožbenih očitkov.

12. Pritožbeno sodišče je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Vročitev pisanja iz prvega ali drugega odstavka 142. člena tega zakona v poštni predal se opravi tako, da vročevalec v poštnem predalu pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za tako ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.