Jedro

Tožnik izpodbija akta, izdana v sodnem postopku, ki ju je izdal, ki ni oblastni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja. V zadevi tudi ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1), zato je moralo sodišče predmetno tožbo zavreči.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo zoper toženo stranko, Okrajno sodišče v Žalcu in Višje sodišče v Celju. Izpodbija sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu, P 226/2010 in sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 775/2011. Pojasnjuje razloge, zaradi katerih so bile te sodbe izdane in navaja zakaj meni, da je bila izdaja sodbe v tej zadevi nepravilna. Pojasnjuje tudi svoj položaj in trdi, da bi morali v zadevi proti Komunalnemu podjetju soditi neodvisni sodniki iz druge regije. Zaradi teh zadev so mu bile kratene osnovne človekove pravice, kar je kaznivo dejanje in pojasnjuje kako urediti položaj varuhov zakona. Sodišču predlaga, da pojasni in poišče resnico v njegovi zadevi. Predlaga, da sodišče vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Žalcu, št. P 226/2010, kjer je sodnik zadevo vodil v prid tožeče stranke, JKP A. d.o.o. in predlaga, da sodišče odloči, da ni dolžan ničesar plačati. Sodišču predlaga, da se tožbi ugodi in se sodbi Okrajnega sodišča v Žalcu P 226/2010 in sodba Višjega sodišča v Celju št. Cp 775/2011 odpravita.

Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo in upravne spise. Pojasnila je, da iz podatkov elektronskega Cp vpisnika izhaja, da je pravdna zadeva, ki se je obravnavala pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, št. P 226/2010, bila na Višjem sodišču v Celju obravnavana na seji 16. aprila 2012, Okrajno sodišče v Žalcu pa je celoten spis prejelo 26. 4. 2012. Odločbi, katerih odpravo tožnik v tožbi predlaga, sat bili izdani v civilnem postopku, pred rednim sodiščem, po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Taki odločbi se lahko izpodbijata le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi po določbah ZPP in z ustavno pritožbo in ne v upravnem sporu. Predlaga, da se tožba zavrže. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov: Po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je predmet izpodbijanja v upravnem sporu dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt opredeljuje ZUS-1 v drugem odstavku 2. člena kot upravno odločbo in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanje upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Skladno s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

V konkretnem upravnem sporu tožnik izpodbija sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu, št. P 226/2010 z dne 4. 7. 2011 in sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 775/2011 z dne 16. 4. 2012. Ker se s tožbo zahteva odprava prej navedenih aktov, je v zadevi ključnega pomena ugotovitev, ali ima ta akt naravo dokončnega posamičnega akta, o katerega zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). ZUS-1 v določbi drugega odstavka 2. člena kot upravni akt po tem zakonu šteje dokončni posamični akt, s katerim državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Sodišče ugotavlja, da tožnik izpodbija akta izdana v sodnem postopku, torej ju je izdal organ, ki ni oblastni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1).

Ker torej izpodbijana akta nista upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, torej nista akta, ki bi ju bilo mogoče na podlagi prej citiranih določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu, je moralo sodišče tožbo, na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavreči.