Jedro

Kolikor geodetsko podjetje za lastnika parcele, ki se ni udeležil mejne obravnave, ne more dokazati, da je vabilo prejel, s postopkom mejne obravnave ne bi smelo začeti.

Stranka geodetskega postopka, tudi v fazi izdelave elaborata, je lahko le živa oseba, kajti le živa oseba je lahko lastnik nepremičnine, katere meja se ureja. Fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom, zgubi pa s smrtjo. Ugotovitev, da je na mejno obravnavo geodetsko podjetje vabilo zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa po materialnopravnih pravilih ni mogel biti več nosilec lastninske pravice, je narekovalo odločitev, kot jo je prvostopenjski organ sprejel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za evidentiranje urejene meje (del meje) za parcelo 8 v katastrski občini … s sosednjimi parcelami 10/1, 73 in 1447 v katastrski občini ... V obrazložitvi je navedel, da je prejel zahtevo za evidentiranje urejenega dela meja z elaboratom in po pregledu le-tega in vabljenju k izjavi o strinjanju neudeleženega lastnika na mejni obravnavi ugotovil, da je lastnik parcel 10/1 in 73 A.A. verjetno neznan, oziroma verjetno pokojni. Hotel je postopati po sedmem odstavku 11. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ko se je na geodetski upravi zglasila B.B. in izjavila, da je dedinja parcel 10/1 in 73 ter po pozivu predložila dokument P 735/79 z dne 23. 11. 1982 Temeljnega sodišča v Kopru, iz katerega je jasno razvidno, da je postala za omenjeni parceli edina lastnica. Predložila je tudi kopijo zemljiškoknjižnega predloga za vpis v zemljiško knjigo. Organ je na zemljiški knjigi preveril in ugotovil, da za predlagani vpis parcel 10/1 in 73 obstaja plomba ID postopka 145128. Na podlagi teh dejstev in izjave lastnice parcel 10/1 in 73, da ji kot stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku mejne obravnave, ko bi geodetske podjetje v okviru priprave na mejno obravnavo lahko pridobilo podatke o pravem lastniku parcele (prvi odstavek 30. člena ZEN), je geodetska uprava postopala po 35. členu ZEN in zahtevo za evidentiranje urejene meje zavrnila.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil ter v obrazložitvi soglašal z razlogi prvostopnega organa za zavrnitev zahteve za evidentiranje.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka zmotno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialno pravo, ker je kot lastnico mejnih parcel 10/1 in 73 k.o. … štela B.B. Ta glede na določbe ZEN ne more biti lastnica, ki bi imela pravico biti udeležena v postopku mejne obravnave. Trideseti člen ZEN v tretjem odstavku določa, da mora geodetsko podjetje na mejno obravnavo vabiti lastnika parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel. Prvi odstavek 35. člena ZEN pa določbo glede lastništva konkretizira, saj določa, da geodetska uprava pri preizkusu vloge za evidentiranje meje tudi preveri, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Ker je edini razlog za zavrnitev zahteve ta, da B.B. ni bila vabljena na mejno obravnavo, je treba ugotoviti, ali bi glede na njen status, oziroma glede na zemljiškoknjižno stanje dejansko morala biti vabljena na mejno obravnavo. Iz zgodovinskih izpiskov zemljiške knjige izhaja, da je bil od 14. 2. 1960 dalje kot zemljiškoknjižni lastnik za obe parceli vpisan A.A.; da je bil 18. 7. 2011 vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice pri več nepremičninah, ki je bil zavrnjen, ter da je bil 15. 11. 2011 vložen predlog za vknjižbo istega imetnika pri več osnovnih položajih na podlagi sklepa o dedovanju z dne 16. 8. 2011, sklep Okrajnega sodišča v Kopru D 25/1979. Vpis učinkuje od 15. 11. 2011 dalje. Ker je bila mejna obravnava opravljena dne 12. 4. 2011, je geodetsko podjetje na to obravnavo pravilno vabilo vse zemljiškoknjižne lastnike sosednjih parcel, torej A.A. Za vabljeno osebo se je vrnila pošta z oznako „ni dvignil“, kar v ničemer ne implicira na to, da bi bila oseba lahko pokojna. S tem pa je nastopila fikcija vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP. Iz dokumentov, ki jih je predložila B.B., izhaja, da v času mejne obravnave ni bila zemljiškoknjižna lastnica. Neutemeljeno je stališče drugostopnega organa, da naj bi lastništvo B.B. izhajalo iz sklenjene sodne poravnave P 735/79 z dne 23. 11. 1982 in svojo odločitev utemeljuje na 42. členu Stvarnopravnega zakonika (SZ), ki se je začel uporabljati 1. 1. 2003, torej po sklenjeni poravnavi. B.B. je na spornih nepremičninah vpisana na podlagi sklepa o dedovanju z dne 16. 8. 2011, ki je bil izdan po izvedeni mejni obravnavi. Upravni organ ni imel nobenega razloga za to, da zahtevo za evidentiranje zavrne, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo pozitivne odločbe. Meje odločanja so določene v 35. členu ZEN, določeno je, da se preveri le, ali so bile vabljene vse osebe, ki so bile na dan izvedbe mejne obravnave (torej 12. 4. 2011) vpisane kot lastniki v zemljiško knjigo. Vsi kasnejši vpisi, plombe in podobno so brezpredmetni. Ker je bilo dejansko stanje v celoti v postopku ugotovljeno, sporno pa je le pravno vprašanje, ali je tožena stranka pravilno uporabila pravo, ko je presojala, ali so bile vabljene vse osebe v skladu z zakonom, predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in samo odloči o zadevi ter zahtevi za evidentiranje meje v celoti ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Stranka z interesom v tem postopku B.B. v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika. Smiselno predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožnik v pripravljalni vlogi odgovarja na navedbe stranke z interesom, da je v predmetnem postopku ključno to, ali so bile na mejno obravnavo vabljene vse osebe, ki so morale biti vabljene.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po določbi 7. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje urejene meje, če v preizkusu zahteve za evidentiranje urejene meje ugotovi, da vsem lastnikom iz prvega odstavka tega člena ni bila zagotovljena udeležba na mejni obravnavi. Kot izhaja iz prvega odstavka 35. člena, je geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje dolžna preizkusiti tudi, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi.

9. V obravnavani zadevi je za pravilno odločitev bistveno, da zemljiškoknjižni lastnik A.A. ob izvedbi mejne obravnave ni bil več živ, torej kot stranka v postopku ni mogel nastopati. Iz določbe četrtega in petega odstavka 30. člena ZEN izhaja, da morajo lastniki parcel biti povabljeni na mejno obravnavo ter da je dokazilo o tem, da je bil lastnik pravilno vabljen, popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta, ter žig oddajne pošte in če je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave.

10. Kolikor torej geodetsko podjetje za lastnika parcele, ki se ni udeležil mejne obravnave, ne more dokazati, da je vabilo prejel, s postopkom mejne obravnave ne bi smelo začeti. V elaboratu v upravnem spisu je zgolj listina „Popis oddanih pošiljk“, ki ne izkazuje, da je zemljiškoknjižni lastnik vabilo prejel. Kot se je izkazalo v postopku pred prvostopnim organom, ko je bil vabljen k izjavi o strinjanju neudeleženega lastnika na mejni obravnavi, je bil 12. 4. 2011, ko se je mejna obravnava izvršila, zemljiškoknjižni lastnik pokojni. Stranka geodetskega postopka, tudi v fazi izdelave elaborata, pa je lahko le živa oseba, kajti le živa oseba je lahko lastnik nepremičnine, katere meja se ureja. Fizična oseba ima pravno sposobnost (sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti) in s tem sposobnost biti stranka postopka. Navedeno pravno sposobnost pa pridobi z rojstvom, zgubi pa s smrtjo. Ugotovitev, da je na mejno obravnavo geodetsko podjetje vabilo zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa po materialnopravnih pravilih ni mogel biti več nosilec lastninske pravice, je narekovalo odločitev, kot jo je organ sprejel. Vsi ostali ugovori, ki jih tožnik navaja v zvezi z novo lastnico B.B., so v tem pogledu nerelevantni.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

13. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.