Jedro

Pritožbeno sodišče vsakomesečne stroške preživljanja, za katerih kritje je namenjena preživnina, in ki so po ugotovitvah pritožbenega sodišča za vsako od hčerk višji za približno 40,00 EUR v primerjavi z ugotovljenimi po prvostopnem sodišču, ocenjuje na okvirni znesek 665,00 EUR, še enkrat poudarjajoč, da matematično natančen seštevek ni na mestkkkgotovljene okoliščine bi moralo ugotoviti že prvostopno sodišče, saj so obstajale že v času izdaje izpodbijanega sklepa. Ker jih ni ugotavljalo in v tem obsegu ni zasliševalo udeležencev, takratne izpovedi predlagatelja v delu glede večjih stroškov izobraževanja pa ni presojalo, je delno nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar pritožbeno sodišče z dopolnjenim dokaznim postopkom z zaslišanjem udeležencev odpravlja.

Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, pretežno breme varstva in vzgoje dejansko res prevzema mati. Ta je v primerjavi z očetom v večji meri, saj gre za čas tekom tedna, ko so zahteve vsakdanjika večje (tako njene kot obeh otrok), bolj obremenjena s skrbjo za mladoletni hčerki, čeprav ni spregledati, da hčerki slabo tretjino meseca vendarle preživita pri očetu, ki v okviru stikov delno tudi sodeluje pri njunih obšolskih dejavnosti (vožnja na dejavnost gimnastike v Celje in nazaj). Upoštevaje obrazloženo, ob ugotovljenih potrebah obeh hčerk in prihodkih očeta iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, ki so zgolj nekoliko višji od materine plače, sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in glede na delno utemeljenost pritožbe v tem delu, presoja, da je primerna preživninska obveznost očeta v višini 340,00 EUR vsakomesečno za vsako od hčerk od 9. 7. 2021 dalje. Skupaj z materinim denarnim prispevkom v preostalem potrebnem znesku, ki ga glede na višino svoje plače ta prav tako zmore, do ocenjenih potreb obeh hčerk, bo vsaki od njiju omogočeno pokritje vseh potreb za njuno preživljanje na nivoju enakega življenjskega standarda, kot sta ga bili deležni pred razvezo zakonske zveze staršev.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja se zavrne, pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih prvega, drugega, sedmega in osmega odstavka točke III izreka delno spremeni, tako da je dolžan A. A., rojen ... 1981, EMŠO ..., kot oče za mld. B. B., EMŠO ..., in za mld. C. C., EMŠO ..., od 9. 7. 2021 dalje plačevati mesečno preživnino v višini 340,00 EUR za vsako mladoletno hčerko, za čas do 31. 10. 2021 znižano za vsakomesečno plačani znesek v višini 150,00 EUR za vsako mladoletno hči, v presežku, to je za plačilo vsakomesečnega zneska preživnine v višini 83,50 EUR za vsako mladoletno hči od 9. 7. 2021, se predlog zavrne.

V ostalem se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in se v še izpodbijanih in nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške pritožb in odgovorov na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka sklenilo, da se razveže zakonska zveza, ki sta jo dne 5. 8. 2006 pred matičnim uradom v Laškem sklenila A. A. in D. D., v točki II pa je dovolilo sklenitev sodne poravnave o dodelitvi obeh mladoletnih otrok in določitvi stikov ter odločilo: - da se skupni mld. hčerki B. B., EMŠO ..., in C. C., EMŠO ..., zaupata v varstvo in vzgojo materi; - o stikih obeh mladoletnih hčerk z očetom, ki potekajo tako:

1. - da hčerki vsak drugi konec tedna preživita pri očetu, pri čemer ju prevzame na petek na njunem naslovu stalnega bivališča po končanih šolskih ali obšolskih aktivnostih (trenutno ob 15.30) in ju vrne na isti naslov v nedeljo ob 20.00 uri, razen če se starša dogovorita drugače, - da hčerki medtedenski stik z očetom preživita enkrat na teden, in sicer na četrtek, pri čemer ju prevzame po končanih šolskih ali obšolskih aktivnostih (trenutno ob 15.30) na njunem naslovu stalnega bivališča, in vrne na isti naslov isti dan ob 20.00 uri, razen če se starša dogovorita drugače, - da oče s hčerkama izvede stik na način, da ju z doma njunega stalnega bivališča pelje na gimnastično vadbo v Celje po urniku vadb in ju od tam tudi po končani vadbi pripelje na dom njunega stalnega bivališča, - da oče s hčerkama preživi božično novoletne počitnice vsako drugo leto, in sicer tako, da ju prevzame na dan 25. 12. ob 11.00 uri ter ju vrne na dan 2. 1. ob 14.00 uri, kar velja v letu 2022 in nato vsako drugo (sodo) leto, - da oče s hčerkama preživi vsako leto zimske počitnice, mati pa vsako leto jesenske počitnice (od ponedeljka do petka), - da oče preživi s hčerkama prvomajske počitnice vsako drugo leto, in sicer po šolskem koledarju (v letu 2023 in nato vsako drugo (liho) leto), - da hčerki z očetom preživita poletne počitnice v juliju in avgustu, in sicer v letu 2022 en teden v juliju in en teden v avgustu, ne na način, da bi se oba dva tedna povezala v 14 dni, od leta 2023 dalje pa hčerki preživita z vsakim od staršev polovico letnih počitnic.

Pod točko III. izreka je odločilo o višini preživnine, in sicer, da je oče dolžan za vsako od mladoletnih hčerk od 9. 7. 2021 dalje plačevati mesečno preživnino v višini 128,39 EUR in od dne 13. 4. 2022 mesečno preživnino v višini 278,39 EUR (prvi in drugi odstavek), nadalje, da je v bodoče dospevajoče preživninske obroke za vsako hčerko dolžan izpolniti do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, in sicer tako določeno preživnino do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, razvidne iz obvestil CSD, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku v skladu z vsakoletnimi obvestili pristojnega CSD, pri čemer mu je za primer zamude s plačilom preživninskih obveznosti naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti in mu določilo rok 15 dni za plačilo do pravnomočnosti sklepa v plačilo zapadlih obveznosti, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tretji do šesti odstavek). V presežku za plačilo zneska mesečne preživnine v višini 295,11 EUR od 9. 7. 2021 do 12. 4. 2022 in v višini 145,11 EUR od 13. 4. 2022 za vsako od mladoletnih hčerk je predlog zavrnilo (sedmi in osmi odstavek). Pod točko IV. izreka je odločilo, da udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj (po nasprotnem predlogu nasprotni udeleženec; v izreku in v nadaljevanju predlagatelj) po pooblaščenki, in izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na določitev preživninske obveznosti, z višino katere se ne strinja (III. točka izreka). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, nepravilno in neustrezno ocenilo tako potrebe hčerk kot tudi preživninske zmožnosti obeh preživninskih zavezancev, svojih ugotovitev in izvedenih dokazov pa tudi ni ustrezno obrazložilo, predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter naloži nasprotni udeleženki povrnitev stroškov pritožbenega postopka, ki jih priglaša, oz. podredno, da spremeni odločitev pod točko III izreka in določi nižjo mesečno preživnino za vsako hčer.

3. V pritožbi graja previsoko ugotovljeno oceno mesečnih potreb v višini 626,96 EUR za vsako od obeh mladoletnih hčerk. Nerealna je opredelitev stroškov prehrane doma in v šoli za vsako hčerko mesečno na 220,00 EUR, saj imata obe hčerki zagotovljene tri obroke v šoli, ob stikih vsak ponedeljek in četrtek ter vsak drugi vikend od petka do nedelje pa se prehranjujeta tudi pri njem, kjer na mesec preživita najmanj 10 dni in med počitnicami polovico časa. Stroški prehrane doma so ob vseh v šoli in pri njem zagotovljenih obrokih previsoko ocenjeni na 150,00 EUR. Tako velja tudi za vse ostale potrebščine, ki jih tudi zagotavlja predlagatelj in bi moralo sodišče upoštevati njegov prispevek, zaradi česar so tudi ostale postavke, ki jih je nasprotna udeleženka ocenila nerealno visoko, sodišče pa ji je nekritično sledilo, previsoke. Sodišče nadalje ni upoštevalo nespornih navedb, da za nasprotno udeleženko in hčerki plačuje znesek 80,00 EUR za televizijo in internet ter da za hčerki plačuje še vsakomesečni strošek gimnastike, čeprav je slednji že zajet med ugotovljenimi mesečnimi potrebami, medtem ko strošek interneta in televizije ni zajet. Ne strinja se z odločitvijo, da starša nosita vsak polovico stroškov, ker je njegov prihodek na letni ravni takšen, kot ga ima nasprotna udeleženka na mesečni ravni. V postopku njegov višji prihodek, kot izhaja iz uradnih listin, ni izkazan, sodišče pa je zgolj na podlagi domnev o višjih prihodkih zaradi nekaterih nakupov v letu 2020 in 2022, kar naj bi izkazovalo, da je njegov življenjski standard višji, zaključilo, da bo zagotovo zmogel prispevati preživninska zneska. Nadalje je sodišče sicer ocenilo, da znašajo njegovi življenjski stroški 518,00 EUR mesečno, ni pa upoštevalo, da ima v času izvajanja stikov s hčerkama tudi stroške, med njimi stroške goriva zaradi izključne dolžnosti prevoza ob stikih, kar vse bi moralo sodišče odšteti od višine njegove preživninske obveznosti. Ni mogoče, da bi kot preživninski zavezanec mesečno razpolagal z manj denarja kot njegova otroka; tudi sam ima potrebe, katere mora sodišče prav tako ocenjevati, pri čemer morajo biti potrebe otrok prilagojene tudi potrebam in zmožnostim staršev. Sodišče očitno šteje, čeprav tega ne obrazloži, da ima predlagatelj mesečne prihodke v višini 2.080,00 EUR neto, čeprav tako visokih prihodkov ni. Po sodišču določena preživnina v znesku 278,39 EUR za vsako hčerko bo ogrozila njegovo preživljanje.

4. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka navaja, da imata hčerki v šoli dva obroka dnevno, z materjo izven šole pa obedujeta vsaj še trikrat dnevno. Predlagatelj hčerkama ne zagotavlja hrane v obsegu, kot trdi. Če predlagatelj ne bo plačeval stroška interneta, bo to povečalo potrebe otrok. Izpostavlja, da navedbe o višini njegovih prihodkov kažejo predlagateljev nekritičen odnos do preživljanja otrok, saj z zatrjevanimi dohodki ne bi mogel preživeti meseca, pa tudi sicer je pridobitno sposoben. Sklicujoč se na priloženi poslovni izid za leto 2021, ki je bil objavljen na portalu Ajpes dne 20. 5. 2022 (B18), navaja, da je imel predlagatelj dne 31. 12. 2021 na svojem poslovnem računu znesek 59.194,34 EUR, kar kaže, da ne živi v finančni stiski. Pritožba glede na grajo, da je sodišče enako breme stroškov naložilo obema staršema, spregleda nematerialni prispevek nasprotne udeleženke. Predloženo bonitetno poročilo G. za predlagatelja (B19) dokazuje zelo ugodne finančne kazalnike tudi za v bodoče. Ponavlja navedbe, podane v postopku na prvi stopnji o manevrih prenosa poslovanja zaradi potreb tega postopka na predlagateljevega brata, ki je dne 11. 11. 2021 registriral identične dejavnosti (B20). Glede bilance stanja na dan 30. 6. 2022, ki jo je predlagatelj priložil odgovoru na pritožbo nasprotne udeleženke, navaja, da nepodpisana bilanca ni verodostojen dokument, tudi če bi bila, pa gre za vmesni rezultat. Predlagateljevi prihodki presegajo 3.000,00 EUR mesečno in višina določene preživnine ne ogrozi njegove eksistence.

5. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tudi nasprotna udeleženka (po nasprotnem predlogu predlagateljica; v izreku in v nadaljevanju nasprotna udeleženka) po pooblaščenki, ki sklep izpodbija v zavrnilnem delu točke III izreka (sedmi in osmi odstavek) ter v točki IV izreka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in v zavrnilnem delu izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter nasprotni udeleženki prizna nastale stroške pritožbenega postopka, ki jih priglaša. 6. Pritožnica navaja, da je sodišče dejansko stanje glede okoliščin, pomembnih za odmero preživnine, zlasti pridobitne zmožnosti in premoženjsko stanje očeta, ugotovilo zmotno in nepopolno, posledično pa je zmotno uporabilo določbe Družinskega zakonika (DZ), ko je med starša porazdelilo preživninska bremena. Sklep je obremenjen tudi z bistvenimi kršitvami določb postopka, ker sodišče ni obravnavalo vseh pomembnih navedb in ker ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Nasprotna udeleženka je v nasprotnem predlogu v zvezi s stroški mld. hčerk tako navedla še večje izdatke, o čemer sodišče ni izvajalo dokaznega postopka. Tudi ni obravnavalo odločilnih dejstev glede stroškov izobraževanja niti teh odločilnih dejstev ni obrazložilo, zato uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče pravilno ni sledilo predlagatelju glede njegovih finančnih zmožnosti (ne glede na uradno prikazan dohodek), upoštevaje njegov življenjski slog, poleg tega pa je predlagatelj sam v predlogu priznaval neto mesečni dohodek 1.500,00 EUR, česar sodišče zmotno ni upoštevalo (kršitev prvega odstavka 214. člena ZPP), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja, ker sodišče ni ugotovilo višine dohodkov predlagatelja (vsaj) v priznanem znesku, in to kljub izvedenem zaslišanju, pri čemer razlogov o tem dejstvu sklep nima. Odmera preživnine z vidika porazdelitve bremen med staršema je nepravilna, sodišče pa je zmotno uporabilo določbe o tem, da se preživnina odmeri glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, pri čemer ponavlja navedbe, da predlagatelj staršema ne plačuje obratovalnih stroškov in da se lahko zaposli, saj je zdrav, z izkušnjami v svojem poklicu, če bi imel finančne težave, čeprav jih kot samostojni podjetnik nima. Po zaključku glavne obravnave sta bila na portalu AJPES objavljena bilanca stanja na dan 31. 12. 2021 in izkaz poslovnega izida v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2021 (ki ju do konca glavne obravnave ni mogla predložiti, sedaj pa ju prilaga; B15, B16), ki dokazujeta bistveno višje dohodke v primerjavi z letom 2020, kar terja odmero preživnine v višjem znesku, pri čemer sodišče tudi ni upoštevalo varstva in vzgoje, ki je v pretežnem delu na nasprotni udeleženki, čeprav izpodbijani sklep kljub podanim trditvam o tem nima nobenih razlogov; gre za bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Tudi iz tega razloga je njen zahtevek, da predlagatelj prispeva preživnino v znesku 423,50 EUR, v celoti utemeljen, preživnina, odmerjena za vsako mld. hčerko v znesku po 278,39 EUR, pa je odmerjena v bistveno prenizkem znesku. Sodišče je nadalje zmotno zavrnilo zahtevek za znesek 295,11 EUR preživnine za vsako hčerko od 9. 7. 2021 do 12. 4. 2022 zaradi upoštevanega plačila po 150,00 EUR preživnine za vsako hčerko tudi iz razloga, ker je zadnjo preživnino 150,00 EUR predlagatelj plačal 23. 10. 2021. Tudi sicer izpodbija vštevanje že plačane preživnine za obdobje pred tem datumom, ker je sklep, s katerim se določa preživnina, izvršilni naslov.

7. V odgovoru na pritožbo predlagatelj vztraja, da po sodišču določena preživnina ni primerna glede na njegove zmožnosti. Ne strinja se s pritožbenimi navedbami nasprotne udeleženke, da ta skoraj v celoti sama skrbi za otroka. Pri določitvi preživnine se lahko upoštevajo le dejstva, ki se zgodijo do konca glavne obravnave, ker kasnejših dejstev učinek pravnomočnosti ne zajema. Prilaga podatke iz bilance stanja za čas od 1. 1. 2022 do 30. 6. 2022, ki izkazujejo njegovo negativno finančno stanje (A22), in so bili objavljeni po izdaji sklepa, vendar dokazujejo resničnost njegove izpovedi. Če bi moral ob negativnem poslovnem izidu svojega s. p. plačevati preživnino v višini 847,00 EUR, bi ob dodatnih stroških v času stikov imel skoraj 1.000,00 EUR stroškov s hčerkama, kar bi zanj pomenilo absolutno nemogoče finančno breme, ki ga ne bi zmogel. 8. Senat pritožbenega sodišča je na podlagi drugega odstavka in prve alineje tretjega odstavka 347. člena ZPP sklenil, da se zaradi odprave ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka in zaradi potrebe po pravilno ter popolno ugotovljenem dejanskem stanju, kar šele omogoča pravilno dokazno oceno in pravilno uporabo materialnega prava, v zadevi razpiše obravnava. Na nejavni1 obravnavi dne 17. 2. 2023, ki jo je opravil v prisotnosti obeh pravilno vabljenih udeležencev in njunih pooblaščenk, je pritožbeni senat ponovil že izvedene dokaze, glede katerih je zaradi pritožbenih navedb podvomil v popolnost in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ter v dokazno oceno, sprejeto po prvostopnem sodišču. Tako je dopolnilno zaslišal oba udeleženca ter prebral podatke AJPES za predlagateljevo dejavnost (list. št. 71, 72), podatke FURS za nasprotno udeleženko (l. št. 84), zapisnika o naroku z dne 12. 4. 2022 v delu glede izpovedi obeh udeležencev, potrdilo o plačilu gimnastike (A12), račun za storitve internet/tv (A13), osem računov za nakupe (vse A14 – A21) ter položnici Komunale ... za januar in februar 2022 (B13 – B14). Dodatno je prebral tekom pritožbenega postopka po nasprotni udeleženki predložene listine, in sicer bilanco stanja na dan 31. 12. 2021 za B., strojna obdelava kovin A. A. s. p. (B15), izkaz poslovnega izida v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2021 (B16), bilanco stanja na dan 31. 12. 2021 (B18),2 bonitetno poročilo A. A. s. p. z dne 13. 7. 2022 (B19) in podatke AJPES za storitve za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo F., E. E. s. p. (B20). Zanje je štel, da predstavljajo pritožbene novote (z vsebino, ki se nanaša na obdobje do zaključka obravnave pred prvostopnim sodiščem). Nasprotna udeleženka je sicer zatrjevala, da bilance stanja in izkaza poslovnega izida glede na datum nastanka oz. objavo listin, ki sta kasnejša od datuma zaključka zadnje obravnave na prvi stopnji (12. 4. 2022),3 brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti prej. Pritožbeno sodišče je citirane listine štelo za dopustne novote, upoštevaje člen 34 ZNP-1,4 glede na to, da je pritožnica z njimi dokazovala svoje trditve o prenizko določeni preživnini za vsako od skupnih mladoletnih hčerk. Pritožbeno sodišče pa ni dokazno presojalo v pritožbenem postopku po predlagatelju predložene listine z nazivom Podatki iz bilance stanja na dan 30. 6. 2022 (A22), glede na to, da listina vsebuje podatke o stanju, ki je glede na datum zaključka prvostopne obravnave izven časovnih meja pravnomočnosti.

9. Pritožba predlagatelja ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa je delno utemeljena.

10. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje5 preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so navedeni v obeh pritožbah ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Udeleženca sklep sodišča prve stopnje izpodbijata le v delu, ki se nanaša na preživninsko obveznost predlagatelja do skupnih mladoletnih otrok (predlagatelj uvodoma navaja, da sklep izpodbija v III. točki izreka, vendar glede na kasnejšo vsebino njegove pritožbe pritožbeno sodišče šteje, da izpodbija le zanj neugodni ugodilni del določene preživnine iz prvega in drugega odstavka točke III izreka, medtem ko nasprotna udeleženka izrecno in po vsebini izpodbija zavrnilni del izreka iz sedmega in osmega odstavka pod točko III ter stroškovno odločitev pod točko IV izreka). Zato je le v tem delu odločba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa.6

11. Pritožbeno ni sporno, da sta bili mld. B. B. in mld. C. C. zaupani v varstvo in vzgojo materi, ter da so bili stiki z očetom določeni s sklenjeno in po sodišču dovoljeno sodno poravnavo.7 Materialno pravno podlago za pritožbeno sporno določitev preživnine mladoletnima otrokoma je sodišče prve stopnje pravilno navedlo8; predstavljajo jo določbe prvega in drugega odstavka 140. člena, prvega in petega odstavka 183. člena ter členov 189 in 190 DZ. Pri odmeri preživnine mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (člen 190). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (člen 189). Pri določanju preživninske obveznosti za otroka in pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša se upošteva tudi varstvo in skrb, ki jo je otrok deležen od vsakega od staršev.

**O pritožbi predlagatelja:**

12. Pritožba uveljavlja, da sta tako predlagani kot po sodišču določeni preživnini za vsako od hčerk bistveno previsoki. Sklicuje se na podatke spletnih strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o povprečni višini preživnine v Republiki Sloveniji, in trdi, da po sodišču določeni preživnini pritičeta otrokom bistveno premožnejših staršev, glede na povprečno preživnino v RS na dan 1. 7. 2021, ki je 157,65 EUR, ko je določena le za enega otroka; če se ta plačuje za dva otroka, je še nižja. Pritožbeno sodišče odgovarja, da pravni standard za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja primerne preživnine, pomeni, da se potrebe otroka ugotavljajo v vsakem primeru posebej, glede na konkretne okoliščine, kar vse je predmet dokaznega postopka in nato uporabe pravnih norm, izpostavljenih v točki 11 te obrazložitve, na tako ugotovljeno dejansko stanje.

13. Nadalje pritožnik vztraja, da je prvostopno sodišče previsoko ocenilo mesečne potrebe mladoletnih hčera na znesek 626,96 EUR za vsako, pri čemer graje vsebinsko ne obrazloži, razen glede stroškov prehrane doma, za katere zatrjuje, da so ti ob vseh zagotovljenih obrokih hčerk v šoli (trije obroki) in pri njem ob stikih (vsak ponedeljek in četrtek ter vsak drugi vikend od petka do nedelje), absolutno previsoko ocenjeni na znesek 150,00 EUR. Sodišče prve stopnje je, kot povzema pritožbeno sodišče, mesečne potrebe mladoletnih B. B. in C. C. natančno izračunalo na 626,96 za vsako od njiju.9 Ob tem je za vsako stroške bivanja ocenilo na 133,96 EUR mesečno, stroške prehrane doma in v šoli na 220,00 EUR mesečno, stroške oblačil in obutve na 90,00 EUR mesečno, stroške obšolskih dejavnosti na 93,00 EUR mesečno, stroške kozmetike in frizerja na 20,00 EUR mesečno, stroške zdravil na 10,00 EUR mesečno, stroške mobilnega telefona na 10,00 EUR mesečno, stroške razvedrila na 20,00 EUR10 in strošek oddiha na 30,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče, glede na obrazložitev sodišča prve stopnje in pritožbene navedbe, najprej izpostavlja, da ocena potreb obeh otrok zaradi določitve preživninske obveznosti, nikakor ne predstavlja matematične operacije golega seštevka stroškov, temveč zahteva celovito tehtanje o tem, kolikšen znesek zadostuje ustrezni materialni zagotovitvi otrokovih potreb, pri čemer se najprej zadovoljujejo najnujnejše potrebe otroka, nato pa tudi preostale, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potreb mladoletnih B. B. in C. C., ki se vsakomesečno spreminjajo, kar se odraža v variabilnosti stroškov, niti ni moč izračunati v tako natančnem znesku, kot je to storilo prvostopno sodišče. Tudi zato je sicer najprej pritrditi pritožniku, da hčerki pri njem preživita polovico počitnic (tega mati niti ne zanika), ko je stroškovno breme prehrane staršev izenačeno. Vendar pa, ob obrazloženem in glede na utečeni režim dejansko potekajočih stikov med šolskim letom, med katerim hčerki na mesec preživita pri njem približno 10 dni (čeprav s pridržkom, ker vsi stiki niso celodnevni), čas počitnic ne pomeni tolikšnega odstopanja, ki bi narekovalo bistveno drugačno porazdelitev finančnih bremen obeh staršev na področju vsakomesečnih stroškov domače prehrane. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da oče obrazloženo ne graja ocene sodišča o strošku vsakomesečne šolske prehrane za vsako od hčerk v času do aprila 2022 v višini okvirnih 70,00 EUR, v čemer je že prvostopno sodišče tudi po pritožbenem stališču povsem pravilno sledilo po materi zadosti prepričljivo izkazanem strošku.11 Ob nadaljnjem upoštevanju očetove izpovedi pred prvostopnim sodiščem, v okviru katere je vsakomesečni strošek prehrane za čas, ki ga vsaka od hčerk preživi pri njem, in ki znaša slabo tretjino v mesecu, realno ocenjeval na 70,00 do 80,00 EUR,12 po prepričanju pritožbenega sodišča tudi po materi ocenjeni znesek stroška domače prehrane v višini 150,00 EUR za vsako od hčerk v času, ko sta pri njej,13 ni niti pretiran niti nesorazmeren. Takšna ocena prvostopnega sodišča, ki se ji pritožbeno sodišče pridružuje, tudi ni v nasprotju z izpovedbama obeh staršev pred sodiščem druge stopnje. Pritožbeno sodišče je tako imelo v vidu, da ponedeljkov stik za očeta prinaša manjši strošek večernega prigrizka v McDonald´s, četrtkov stik strošek popoldanskega kosila, vikend stik na vsakih štirinajst dni pa poleg običajnih stroškov sobotnih in nedeljskih obrokov (ko je število obrokov, ki jih nudita starša, po oceni pritožbenega sodišča primerljivo), občasno tudi strošek petkovega popoldanskega obroka. Po drugi strani je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi materino izpoved,14 da hčerki pred odhodom v šolo doma zajtrkujeta, strošek pa predstavljata tudi vsakodnevna popoldanski prigrizek in večerja, kar poleg dveh obrokov v šoli in prigrizkov pomeni redno še tri obroke doma, razen ob ponedeljkih po športni dejavnosti, ko večerje doma včasih ni, medtem ko ob četrtkih večerjata vsaj čokolino ali gris (ni pa očitno popoldanskega obroka doma, glede na potek stika, kot ugotavlja pritožbeno sodišče). Strošek domače prehrane, ob vsem navedenem, tudi ni neobičajno visok, glede na odraščajočo dobo obeh deklet, in pritožba v tem delu, ko sodišču očita, da ni upoštevalo, da oba otroka med tednom potrebujeta samo trikrat večerjo ter prehrano vsak drugi vikend, ni utemeljena.

14. Pritožba ne obrazloži posplošene trditve, da so previsoko ocenjeni stroški (tudi) vseh ostalih potrebščin, za katere trdi, da jih je nasprotna udeleženka ocenila nerealno visoko, sodišče pa ji je nekritično sledilo, pri čemer se ni upošteval prispevek predlagatelja. V določeni meri konkretizira zgolj navedbo, da ima mld. B. B. zdravila ne le pri materi, temveč tudi pri očetu, in da je mesečni znesek pretirano ocenjen. Vendar, kot izpostavlja pritožbeno sodišče, še vedno določno ne opredeli stroškovnega bremena, prav tako pa ne trdi, da je oče tisti, ki zdravila kupuje. Zato na pritožbeno grajo ni moč odgovoriti konkretizirano. Strošek gimnastike (A12) je v obšolske dejavnosti, katerih stroški so del ugotovljenih vsakomesečnih potreb obeh mladoletnih hčerk v času zaključka glavne obravnave na prvi stopnji, zajet že v prvostopnem sklepu,15 pri čemer dejstvo, kdo jih plačuje, na ugotavljanje obsega potreb otroka ne vpliva; višine teh stroškov (skupaj s stroški glasbene šole 93,00 EUR) pritožnik ne izpodbija. Strošek interneta in televizije (A13) med po prvostopnem sodišču ugotovljenimi mesečnimi potrebami obeh otrok ni vsebovan; v kolikor bi bil, bi to v določeni meri predstavljalo tudi stroškovno zvišanje ugotovljenih potreb.

15. Drugi sklop pritožbene graje se nanaša na ugotovitve prvostopnega sodišča o višini njegovih prihodkov, ki, tako pritožba, temeljijo na neupoštevnih domnevah. Čeprav je namreč prvostopno sodišče ugotovilo, da je končni poslovni izid v letu 2019 pri predlagatelju znašal 359,64 EUR na mesec, v letu 2020 pa 220,52 EUR na mesec, medtem ko ugotovljena povprečna neto plača nasprotne udeleženke znaša 2.080,00 EUR na mesec, je namreč, ko je sklepalo na višje dohodke od tistih, ki izhajajo iz uradnih listin, finančno breme kritja potreb enakomerno porazdelilo med oba starša. Kot pritožbeno sodišče povzema obrazložitev iz točke 25 izpodbijanega sklepa, prvostopno sodišče za razliko od prihodkov matere, res ni moglo ugotoviti točne višine vsakomesečnih dohodkov očeta, ki je nosilec samostojne dejavnosti. Je pa na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so njegovi prihodki višji od tistih, ki jih prikazujejo poslovni izidi.16 Tudi iz predlagateljeve izpovedi pred pritožbenim senatom izhaja, da je znašal znesek, s katerim je vsakomesečno prosto razpolagal v obdobju od vložitve predloga (julij 2021) pa do zaključka glavne obravnave pred prvostopnim sodiščem (april 2022), v poprečju 1.200,00 do 1.500,00 EUR. Tako že pritožnik sam ni dokazal lastne graje o neizkazanih višjih dohodkih od tistih, prikazanih v končnih poslovnih izidih v letu 2019 in 2020.17 Tudi v tem delu so pritožbene navedbe, četudi bi pritožbeno sodišče zgolj sledilo njegovi izpovedi o višini dohodkov, ki pa jih je po izvedenem dopolnjenem dokaznem postopku ugotovilo celo v višjem znesku, neutemeljene. Ker pa je ugotavljanje višine predlagateljevih dohodkov neločljivo povezano z zaključki, sprejetimi tudi v zvezi s pritožbo nasprotne udeleženke, se bo o njih in o vprašanju, ali pritožnikove finančne zmožnosti zadoščajo za kritje obeh preživninskih obveznosti, kot tudi o pravilnosti obema staršema naloženega bremena kritja potreb obeh skupnih hčerk, pritožbeno sodišče opredelilo ob obravnavanju udeleženkine pritožbe.

16. Glede pritožbene graje o prenizko ugotovljenem strošku goriva (tega je predlagatelj pred prvostopnim sodiščem ocenil na 60,00 do 70,00 EUR vsakomesečno), drugostopno sodišče ugotavlja, da je ta zajet med že po prvostopnem sodišču ugotovljenimi življenjskimi stroški predlagatelja. O njih kot celoti stroškov iz tega naslova je namreč izpovedal predlagatelj sam. Zato z golo pritožbeno navedbo, da stroški goriva, ki mu nastajajo, ker je izključno on zadolžen za prevoz hčerk na stik in s stika, ni uspel vzbuditi dvoma v pravilnost ocene prvostopnega sodišča o višini njegovih lastnih življenjskih stroškov iz tega naslova in vplivu na odmerjeni preživnini.

17. Ob obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje, glede na to, da uradni preizkus izpodbijanega dela ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (izrek pod točko I odločitve).

**O pritožbi nasprotne udeleženke:**

18. Pritožbeno sodišče se pridružuje pravilnosti v 13. točki tega sklepa že povzete ocene sodišča prve stopnje o mesečnih potrebah mladoletnih hčerk po posameznih sklopih, razen v delu, ki se nanaša na oceno stroškov izobraževanja ter drugih večjih izdatkov. Določenih okoliščin v zvezi z navedenima sklopoma namreč sodišče prve stopnje kljub temu, da je nasprotna udeleženka v zvezi z obema podala določene trditve že tekom prvega postopka,18 in predlagala tudi lastno zaslišanje, ni ugotavljalo in se o njih v izdani odločbi ni izjasnilo, čeprav gre za okoliščine, pomembne za višino preživnine (člen 190/2 DZ). Na grajo pritožnice, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče odgovarja, da je ta podana le v tistih (redkih) primerih, ko odločbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje ni zaznati, saj se je sodišče opredelilo do odločilnih dejstev (potrebe otroka), zato je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti. Pritrditi pa je pritožbi o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Ne sicer v smislu kršitve do izjave zaradi neizvedbe dokaza, saj je nasprotna udeleženka bila zaslišana, in je možnost postavitve vprašanj po pooblaščenki obstajala, s čimer ji ni bila odvzeta možnost, da aktivno sodeluje v dokaznem postopku. Ker pa se v obrazložitvi prvostopno sodišče ni opredelilo do njenih navedb glede stroškov izobraževanja in drugih večjih izdatkov, je v tem delu pritožba utemeljena. Drugostopno sodišče jo s tem sklepom, izdanim po opravljeni pritožbeni obravnavi, z dopolnitvijo navedb in prej pomanjkljive obrazložitve, odpravlja.

19. Ob upoštevanju zadosti skladnih izpovedi staršev pred pritožbenim sodiščem pritožbeno sodišče najprej ocenjuje strošek izobraževanja za vsako od hčerk, ki je ob začetku šolskega leta praviloma višje vrednosti. Oče je znesek stroškov šolskih potrebščin ob začetku šolskega leta 2021/2022 ocenjeval na nekaj več kot 200,00 EUR in med šolskim letom še na dodatnih 10,00 EUR letno, oboje za vsako hčerko. Mati je ta strošek ocenila na 200,00 EUR ob začetku šolskega leta, ker nekateri stroški, kot na primer nakup šolske torbe, atlasa, šestil, niso vsakoletni strošek, medtem ko je glede na stroške med šolskim letom izpovedala, da se dokupi le kakšen zvezek, svinčnik, tako da večjih nakupov v zvezi s šolskimi potrebščinami ni (kar pa ne pomeni, da jih ni, zato je v tem delu sledilo bolj konkretno opredeljenim stroškom po predlagatelju). Pritožbeno sodišče ob navedenem zaključuje, da je ocena stroškov izobraževanja za vsako od deklet, upoštevaje stroške ob začetku šolskega leta v približni višini 200,00 EUR, in strošek 10,00 EUR za vsako na letni ravni,19 približno 20,00 EUR mesečno, glede na vključitev še minimalnega stroška abonmaja šolskih predstav oz. izletov, katerega mati sicer ni stroškovno opredelila. V sklop stroškov izobraževanja sodijo tudi dodatni vsakoletni stroški šolskih taborov oz. letovanj v okviru šole v naravi za vsako hčerko, ki jih je mati opredelila z 180,00 do 195,00 EUR za šolsko leto 2021/2022 (torej na cca. 15,00 EUR vsakomesečno), kar ni pretiran strošek za večdnevno letovanje, pri čemer pritožbeno sodišče njeno izpoved šteje za bolj verodostojno v primerjavi z očetovo, ki je zgolj posplošeno strošek ocenil na 5,00 EUR mesečno.

20. Določene večje stroške v zvezi z udejstvovanjem hčerk v športnih aktivnostih je v izpovedi pred pritožbenim sodiščem potrdil tudi predlagatelj, iz čigar nadaljnje izpovedi izhaja, da je nasprotna udeleženka lani kupila smučarsko opremo zanju. Tega nakupa stroškovno ni opredelil, medtem ko iz materine izpovedi izhaja, da se nakupi opravljajo na nekaj let, poleg tega pa mlajša hči določeno opremo ponosi za starejšo, razen na primer kombinezon ali bundo, ker ta ni več vodoodporna, kar po oceni pritožbenega sodišča kaže na realnost tako povzete izpovedi. Zadnji strošek bund je v izpovedi za obe opredelila s 400,00 EUR, kupila jima je tudi smučarski čeladi, pancerje in smučarska očala, česar stroškovno sicer ni opredelila. Nadalje iz materine verodostojnejše izpovedi (v primerjavi z izpovedjo očeta, ki je zanikal, da bi dekleti kolesarili), izhaja, da hčerki kolesarita,20 da jima je kupila kolesarski čeladi, ker sta bili prejšnji premajhni, in da bo potrebno mlajši hčerki kupiti kolo, ki ga je prerasla. Prav tako je pritožbeno sodišče sledilo nadaljnji materini izpovedi, v kateri ni najti pretiravanja, in iz katere izhaja, da hčerki rolata, pri čemer bo C. C. kljub prilagodljivosti rasti nog potrebovala nove rolerje, medtem ko B. B. uporablja še prejšnje; ceno novih rolerjev je ocenjevala na 40,00 oz. 50,00 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča so vsakomesečni stroški obeh hčerk iz naslova športnega udejstvovanja, glede na občasnost stroškov, ki se pojavljajo na več let, in so zato porazdeljeni na daljše časovno obdobje, upoštevaje tudi načelo praktičnosti (na primer do določene mere omogočeno prilagajanje nastavljivosti čevlja, namenjenega športni aktivnosti), ter dejstvo, da si hčerki sledita v rasti, okvirno višji še za približno razumno ocenjenih 5,00 EUR za vsako. V kolikor ta znesek presegajo, bo mati lahko ta občasno prekoračeni strošek zaradi povišanih potreb krila iz sredstev otroškega dodatka, ki jih prejema v višini cca. 70,00 EUR mesečno skupaj za obe dekleti, kot to izhaja iz njene izpovedi pred prvostopnim sodiščem, glede na naravo in namen tega finančnega vira, ki kot takšen predstavlja primeren korektiv pri porazdelitvi preživninskega bremena med obema staršema.21 Pritožbeno navajanje večjih izdatkov v zvezi z vozniškim izpitom je glede na starost obeh deklet dejstvo, ki je izven časovnih meja pravnomočnosti, zato ni pravno upoštevno. Iz istega razloga sodišče druge stopnje tudi ni upoštevalo pritožbenih navedb o vpisu mld. Nike na srednjo šolo za medije22 in s tem povezane zatrjevane potrebe po kvalitetnejšem računalniku izključno za potrebe izobraževanja, v zvezi s čimer je bil strošek po pritožnici navedbeno ocenjen vsaj na 1.000,00 EUR, kot tudi ne zatrjevanih novo nastalih stroškov prevozov v šolo in višjega stroška malice.

21. Ob obrazloženem pritožbeno sodišče vsakomesečne stroške preživljanja, za katerih kritje je namenjena preživnina, in ki so po ugotovitvah pritožbenega sodišča za vsako od hčerk višji za približno 40,00 EUR v primerjavi z ugotovljenimi po prvostopnem sodišču, ocenjuje na okvirni znesek 665,00 EUR, še enkrat poudarjajoč, da matematično natančen seštevek ni na mestu. Pod točkama 18 in 19 ugotovljene okoliščine bi moralo ugotoviti že prvostopno sodišče, saj so obstajale že v času izdaje izpodbijanega sklepa. Ker jih ni ugotavljalo in v tem obsegu ni zasliševalo udeležencev, takratne izpovedi predlagatelja v delu glede večjih stroškov izobraževanja pa ni presojalo, je delno nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar pritožbeno sodišče z dopolnjenim dokaznim postopkom z zaslišanjem udeležencev odpravlja.

22. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko navaja, da prvostopno sodišče ni ugotovilo odločilnega dejstva o višini dohodkov predlagatelja (vsaj) v priznanem znesku 1.500,00 EUR neto mesečno, čeprav je sicer izvedlo zaslišanje o tem, pri čemer razlogov o tem dejstvu sklep nima in ga ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče ponavlja svoje stališče, zapisano že v zvezi s predlagateljevo pritožbo v točki 15 obrazložitve tega sklepa, in sicer, da prvostopno sodišče res ni ugotovilo točne višine vsakomesečnih dohodkov očeta kot nosilca samostojne dejavnosti, je pa na podlagi izvedenih dokazov23 ugotovilo, da so njegovi prihodki višji od tistih, ki jih prikazujejo poslovni izidi, kar je tudi zapisalo v točki 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katere nadalje izhaja zaključek, da bo predlagatelj ob takšnih višjih dohodkih zmogel plačevati vsakomesečni preživnini. Takšna ugotovitev omogoča pritožbeni preizkus, zato zatrjevana bistvena kršitev določb ZPP ni podana. Pritrditi pa je pritožbeni graji, da bi sodišče moralo izhajati iz po predlagatelju priznanega nespornega neto mesečnega dohodka v višini 1.500,00 EUR in bi lahko ugotavljalo kvečjemu višji dohodek, s čimer glede na pritožbi priloženi listini AJPES (bilanca stanja na dan 31. 12. 2021 in izkaz poslovnega izida v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2021), za kateri trdi, da dokazujeta bistveno višje dohodke predlagatelja v primerjavi z letom 2020, kot tudi bistveno višje prihodke od nasprotne udeleženke, uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje po čl. 340 ZPP. Pritožbeno sodišče, upoštevaje podatke izkaza poslovnega izida v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2021 za: B., strojna obdelava kovin, A. A. , s. p., zaključuje, da so čisti prihodki od prodaje v letu 2020 znašali 55.389,00 EUR, v letu 2021 pa 120.407,40 EUR (tč. 1 izkaza; B16), kar predstavlja več kot 100 % povečanje čistih prihodkov od prodaje. Izkaz prav tako potrjuje povišanje poslovnega izida, in sicer iz 2.646,21 EUR v letu 2020 na 26.124,28 EUR v letu 2021, kar pomeni 2.177,00 EUR razpoložljivih prihodkov vsakomesečno. Objektiviziran podatek vzpostavlja upravičen dvom celo v verodostojnost spremenjene predlagateljeve izpovedi, dane pred pritožbenim senatom o tem, kako mu je v času od vložitve predloga (julij 2021) pa do aprila 2022 (zaključek glavne obravnave pred prvostopnim sodiščem) ob koncu meseca v povprečju ostajalo 1.200,00 do 1.500,00 EUR, s katerimi je vsakomesečno lahko prosto razpolagal.24 Poleg tega je v svoji zadnji izpovedi tudi sam potrdil, da je imel ob koncu leta 2021 na računu znesek v višini 59.194,34 EUR (četudi zaradi prodaje dveh strojev, kot je izpovedal), kot to potrjuje Bilanca stanja na dan 31. 12. 2021 pod postavko „kratkoročna sredstva/denarna sredstva“ (B15) in še, da ga ima še vedno na računu (zaslišan v februarju 2023), kar pomeni, da mu ta znesek vendarle zagotavlja stabilnost poslovanja v daljšem časovnem obdobju. Uspešnost dejavnosti potrjuje nenazadnje tudi bonitetno poročilo A. A. s. p. z dne 13. 7. 2022 (B19) z oceno „A+“. Predlagateljeva nadaljnja izpoved, da je tudi prej omenjeni znesek upošteval, ko je izpovedoval o znesku 1.500,00 EUR, ki mu je na voljo vsakomesečno, tako ni prepričljiva.

23. Ugotovljeni dohodki predlagatelja v letu 202125 v višini 2.177,00 EUR, ki so celo nekoliko višji v primerjavi s vsakomesečnimi prihodki nasprotne udeleženke iz naslova plače (2.080,00 EUR; podatki FURS – l. št. 84 spisa),26 upoštevaje ugotovljene potrebe vsake od hčerk, ob pravilni uporabi materialnega prava, na kar pazi sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, zahtevajo drugačno porazdelitev preživninskega bremena med oba starša. Potrebe otrok in zmožnosti zavezanca so vselej soodvisne, vendar v konkretnem primeru njuno razmerje z določitvijo konkretnih preživninskih obveznosti do očeta, ki sta odraz ugotovljenih potreb obeh otrok, ni porušeno, še toliko manj ob upoštevanju sprejetega zaključka pritožbenega sodišča o neplačevanju obratovalnih stroškov oz. stroškov bivanja po predlagatelju v hiši staršev, kjer prebiva, kot to utemeljeno izpostavlja pritožnica. Predlagatelj je namreč v postopku pred prvostopnim sodiščem na izrecno zastavljena vprašanja izpovedoval o svojih stroških bivanja v stanovanjski hiši ..., ki je v lasti njegovih staršev, in sicer, da ti iznašajo z naslova elektrike 30% od celotnega zneska za kmetijo, ki je po vsakomesečnem računu 120,00 do 130,00 EUR, pri čemer je izpovedoval, da bi nanj odpadli delež moral plačevati, pa tega ne zmore, zato ga plačuje oče, medtem ko je strošek vodarine ocenil na 12,00 EUR in ogrevanja na 100,00 EUR prav tako vsakomesečno. Pred pritožbenim senatom je izpovedoval povsem drugače, in sicer iz njegove skope izpovedi izhaja, da za z očetom dogovorjeno najemnino za delavnico, ki se nahaja v garaži hiše staršev, in ki jo ima v najemu, ter za vse stroške v zvezi z njo, vključno z elektriko, iz svojega s.p. plačuje vsakomesečni znesek, katerega sodišču ni želel zaupati. Poleg tega očetu kot fizična oseba v skladu z njunim dogovorom plačuje še pavšal 400,00 do 500,00 EUR vsakomesečno za lastne stroške bivanja oz. za obratovalne stroške, za katere pa ni znal povedati ključa za delitev stroškov oz. se ni znal izjasniti o celotnih zneskih po računih, niti plačil ni izkazal, in to kljub izpovedi, da zneske dviguje na bankomatu in jih potem izroči očetu. Upoštevaje spreminjajočo in skopo izpoved, ki kaže na izmikanje, oboje ob predlagateljevi lastni izpovedi pred pritožbenim sodiščem, iz katere izhaja, da mu oče včasih dolg tudi odpusti, pritožbeno sodišče, ki sicer verjame, da se določeni stroški plačujejo iz sredstev, ki jih ima na voljo kot s.p., pri čemer ti ne zmanjšujejo predlagateljevih finančnih sredstev, s katerimi razpolaga kot fizična oseba, ne sledi njegovi izpovedi o plačevanju še dodatnih 400,00 do 500,00 EUR vsakomesečno za stroške bivanja. Prav tako je očitno, da četudi bi stroške bivanja očetu plačeval, njegov delež po lastni izpovedi znaša le 1/3 tistih, ki odpadejo na celotno kmetijo, in jih je kot stroške opredelil med prvo izpovedjo. Zato pritožbeno sodišče po prvostopnem sodišču v točki 23 izpodbijane obrazložitve ugotovljene vsakomesečne življenjske stroške iz zneska 518,00 EUR znižuje na ugotovljenih 363,00 EUR (znižanje na račun stroškov elektrike, ki znašajo cca. 41,00 EUR, stroškov vodarine, ki znašajo 4,00 EUR in stroškov ogrevanja, ki znašajo 33,00 EUR). Glede na neizkazanost finančnih težav, ki jih je oče v zvezi z izvajanjem svoje samostojne dejavnosti iz kovinarsko strugarske stroke zatrjeval tekom postopka na prvi stopnji, pritožbeno sodišče ni ugotavljalo dodatnih pridobitnih zmožnosti zavezanca.

24. Na porazdelitev preživninskih bremen nedvomno, kot to pravilno opozarja pritožnica, vpliva tudi prispevek staršev iz naslova varstva in vzgoje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do trditev pritožnice, ki je navajala, da je praktično edina, ki hčerki vzgaja in zanju skrbi, saj sta pretežni del časa pri njej, pri čemer opravi praktično vso varstvo in vzgojo, predlagatelj se udeležuje pri kritju teh potreb mld. hčerk minimalno - hčerki sta pri njem praviloma vsak drugi vikend, ko oče poskrbi za hrano, sicer pa vso skrb za gospodinjstvo (nakupi, kuhanje, likanje, pranje), šolo, zdravnike, prevoze (razen glede stikov in občasno glede prevozov na obšolske aktivnosti) in vsakodnevno oporo ter potrebo hčerk po vzgoji, po zaupni osebi in varnosti, izvršuje sama. Materinega prispevka, namenjenega kritju potreb obeh mladoletnih hčerk, prvostopno sodišče ni upoštevalo niti obrazložilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (ki jo pritožbeno sodišče sedaj odpravlja), ne pa tudi nemožnosti preizkusa sklepa.27

25. V zvezi z gornjo pritožbeno grajo sodišče druge stopnje izpostavlja, da predlagatelj v postopku na prvi stopnji ni oporekal navedbam nasprotne udeleženke o njeni pretežni starševski skrbi za obe hčerki, medtem ko je njegovo nestrinjanje v odgovoru na pritožbo s pritožbenimi navedbami o materinem večjem deležu pri varstvu in vzgoji neobrazloženo. Po drugi strani pa tudi nasprotna udeleženka ni oporekala dejstvu, da se stiki med hčerkama in očetom izvajajo v obsegu, kot je bil določen po sodišču. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, pretežno breme varstva in vzgoje dejansko res prevzema mati. Ta je v primerjavi z očetom v večji meri, saj gre za čas tekom tedna, ko so zahteve vsakdanjika večje (tako njene kot obeh otrok), bolj obremenjena s skrbjo za mladoletni hčerki, čeprav ni spregledati, da hčerki slabo tretjino meseca vendarle preživita pri očetu, ki v okviru stikov delno tudi sodeluje pri njunih obšolskih dejavnosti (vožnja na dejavnost gimnastike v Celje in nazaj). Upoštevaje obrazloženo, ob ugotovljenih potrebah obeh hčerk in prihodkih očeta iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, ki so zgolj nekoliko višji od materine plače,28 sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in glede na delno utemeljenost pritožbe v tem delu, presoja, da je primerna preživninska obveznost očeta v višini 340,00 EUR vsakomesečno za vsako od hčerk od 9. 7. 2021 dalje. Skupaj z materinim denarnim prispevkom v preostalem potrebnem znesku, ki ga glede na višino svoje plače ta prav tako zmore,29 do ocenjenih potreb obeh hčerk, bo vsaki od njiju omogočeno pokritje vseh potreb za njuno preživljanje na nivoju enakega življenjskega standarda, kot sta ga bili deležni pred razvezo zakonske zveze staršev. Upoštevaje ob tem tudi ugotovljene življenjske stroške očeta v višini 363,00 EUR vsakomesečno,30 pritožbeno sodišče ne dvomi, da bo tako določeni preživnini za vsako od hčerk zmogel plačevati brez škode za svoje lastno preživljanje, in to kljub temu, da mu z izvrševanjem stikov nastajajo vsaj določeni dodatni stroški prehrane (okoli 70,00 EUR vsakomesečno). Je pa oče v času do zaključka prvostopne obravnave kril tudi med potrebami otrok upoštevane stroške gimnastike, ki sta jo obiskovali hčerki (cca. 80,00 EUR vsakomesečno), s čimer je njegov finančni prispevek dejansko višji, kot ga nakazujeta po sodišču določeni preživninski obveznosti, v primerjavi z materinim finančnim prispevkom, ki pa na drugi strani otrokoma nudi še pretežni del skrbi zanju. Odločitev VSL IV Cp 1977/2020, na katero se sklicuje pritožnica, ne vsebuje razlogov, ki bi nasprotovali sprejeti odločitvi v obravnavani zadevi, katera je rezultat tehtanja vseh zgoraj omenjenih pravno pomembnih okoliščin, na podlagi katerih pritožbeno sodišče zaključuje, da je preživninsko breme med staršema enakomerno porazdeljeno (čl. 135 DZ). Na tak način je po oceni drugostopnega sodišča tudi v celoti spoštovano načelo največje otrokove koristi za obe skupni hčerki udeležencev postopka (čl. 7/4 DZ). Ni pa pritrditi pritožbeni navedbi o takšni nepravilnosti porazdelitvi bremen med staršema, ki bi od predlagatelja terjala plačilo preživnine v znesku 423,50 EUR.

26. Pritrditi pa je pritožbi v delu, ko ta izpodbija vštevanje že plačane preživnine v višini 150,00 EUR mesečno za čas od 9. 7. 2021 do vključno 12. 4. 2022. Z odločitvijo sodišča določeni preživnini za vsako od skupnih hčerk, ki predstavljata izvršilni naslov, sta bili odmerjeni na podlagi presoje okoliščin po določbah DZ (člena 189, 190). Te okoliščine se s 13. 4. 2022 niso spremenile, saj delno plačilo preživnine ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine iz 1. odstavka 197. člena DZ, ki bi vplivala na na drugačno odmero preživnine. Ker v izreku izpodbijanega sklepa (1. in 2. odstavek odločitve pod točko III) od 13. 4. 2022 spremenjeni preživnini nista posledica spremenjenih okoliščin, je prvostopno sodišče napačno uporabilo določbe materialnega prava, in pritožbeno sodišče to napako odpravlja z določitvijo višine obeh preživnin v zneskih, odmerjenih v celoti, ki za vso pravno pomembno obdobje (od vložitve predloga dalje pa do zaključka glavne obravnave na prvi stopnji) temeljita na nespremenjenih okoliščinah. Je pa ugotovljeno oz. v konkretnem primeru med udeležencema nesporno dejstvo delnih plačil preživninskih obrokov lahko del izreka, kar je pritožbeno sodišče upoštevalo, ob tem, da je delna plačila upoštevalo le za čas do vključno oktobra 2021, na kar je utemeljeno opozorila pritožnica, glede na skladni izpovedi obeh udeležencev že pred sodiščem prve stopnje, zaradi česar je tudi sicer utemeljena pritožba v delu, da je prvostopno sodišče zmotno upoštevalo že plačane delne zneske preživnin v višini 150,00 EUR tudi za obdobje od 1. 11. 2021 do vključno 12. 4. 2022. Sprememba odločitve drugostopnega sodišča vpliva tudi na zavrnilni del odločitve glede v presežku zahtevane preživnine za obe hčerki v višini 83,50 EUR za celotno zahtevano obdobje po 9. 7. 2021 (člena 358 in 366 ZPP v zvezi s čl. 42 ZNP-1).

27. Nasprotna udeleženka izpodbija tudi odločitev v stroškovnem delu (tč. IV izreka sklepa) in navaja, da je predlagatelj sodišče zavajal z neresničnim prikazovanjem njegovega premoženjskega stanja, kar ne utemeljuje uporabe prostega preudarka pri stroškovni odločitvi in je predlagatelj dolžan kriti stroške postopka na prvi in drugi stopnji. Po oceni drugostopnega sodišča pritožba neutemeljeno graja sodišče, da je v skladu s splošnim pravilom v nepravdnem postopku, da vsak udeleženec krije svoje stroške, in z načelom proste presoje, kot to izhaja iz točke 31 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki vsebuje tudi materialno podlago stroškovne odločitve, odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Prvostopenjska odločitev je pravilna, glede na naravo in vsebino postopka (razveza, postopek zaradi zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitev stikov in preživnine), pri čemer je bila odločitev o varstvu in vzgoji ter o stikih dosežena na podlagi sodne poravnave, glede preživnine pa je bil uspeh obeh udeležencev delen. Sodišče prve stopnje je okoliščine konkretnega primera ustrezno vrednotilo in za svojo odločitev navedlo zadosti prepričljive razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Drugačne pritožbene navedbe ne pretehtajo. Zato je bilo v tem delu pritožbo zavrniti in stroškovni del sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

28. Ob obrazloženem je tako pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in ob ugotovljenem dejanskem stanju ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani sklep delno spremenilo, kot to izhaja iz izreka pod točko I odločitve, v ostalem pa jo je zavrnilo in v še izpodbijanih delih potrdilo prvostopni sklep, glede na to, da ob pritožbenem preizkusu ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

**O stroških pritožbenega postopka:**

29. O stroških v postopku za varstvo koristi otroka, kamor po čl. 93 ZNP-1 sodi tudi postopek zaradi določitve preživnine, ki je še edini sporen na pritožbeni stopnji, odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških v tovrstnih postopkih, ki je uporabljiva tudi v obravnavanem primeru. Skladno z načelom prostega preudarka je temeljno vodilo pri odločanju zagotovitev koristi otroka, ki sta skupna otroka obeh udeležencev. Čeprav sta oba starša vložila vsak svoje pravno sredstvo, kar pa jima zakon omogoča, je primerno, da oba nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka, nastale in priglašene v obeh pritožbah in v obeh odgovorih na pritožbo, četudi je nasprotna udeleženka s pritožbo uspela delno, predlagatelj pa s svojo pritožbo ni uspel. 1 Člen 43 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). 2 Listina je identična prvi strani priloge B18. 3 In sicer, da sta bila bilanca stanja na dan 31. 12. 2021 in izkaz poslovnega izida v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2021 na portalu AJPES objavljena šele po zaključku glavne obravnave, to je 20. 5. 2022. 4 Ta določa, da sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena zakona (ta med njimi omenja otroke). 5 Določba 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi z 42. členom ZNP-1. 6 Razen kolikor gre za opravljeni uradni preizkus po členu 350/2 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. 7 Sodna poravnava III N 388/2021 z dne 9. 3. 2022, list. št. 156 - 157 spisa. 8 Glej 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 9 Primerjaj točke 11 do 20 ter 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 10 Nasprotna udeleženka je izpovedovala o obiskovanju trampolin centra, celodnevni karti za kopanje, obiskov escape rooma-a, v obdobju pred razvezo pa izlete po Sloveniji in tujini. 11 Povsem konkretizirano je namreč izpovedovala o preverljivem strošku, glede na položnice vsakomesečne šolske prehrane s ceno obroka 3,90 EUR dnevno, ob povprečnem številu 21 šolskih dni, kar ni pretiran znesek. 12 V primerjavi z njegovo manj prepričljivo kasnejšo oceno o 60,00 EUR, kar je celo enačil z oceno materinih stroškov prehrane za čas, preživet pri njej, čeprav je ta evidentno daljši. 13 Kot je ta izpovedno potrdila tudi v izpovedi, dani pred pritožbenim senatom. 14 Ki je, ponovno o tem zaslišana pred pritožbenim senatom, konsistentno izpovedovala o tem, da sta imeli hčerki v tem obdobju v šoli zagotovljena dva obroka (malico in kosilo). 15 Točki 14 in 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 16 O tem podrobno v točki 25 izpodbijane obrazložitve. 17 Zaradi česar pritožbeno sodišče v zvezi s trditvami iz udeleženkinega odgovora na pritožbo o določenem prenosu poslovanja na predlagateljevega brata ni izvedlo dokaza s pridobitvijo seznama in prometa kupcev/dobaviteljev za oba poslovna subjekta. 18 Med večjimi izdatki je omenjala stroške nakupa šolskih potrebščin, ki so občutno večji na začetku šolskega leta, nakup smučarske opreme, kolesa, računalniške opreme, vozniškega izpita, šole v naravi. 19 Kar ustreza strošku 211,00 EUR, o katerem je pred prvostopnim sodiščem izpovedoval predlagatelj kot o stroških ob začetku šolskega leta. 20 Verodostojnost v tem delu je potrdila z omembo kolesarjenja okoli Cerkniškega jezera, kolesarjenjem med kampiranjem. 21 Kar velja tudi za morebitni nakup nove računalniške opreme. 22 To je v šolskem letu 2022/2023, kar pomeni 1. septembra 2022, torej po zaključku na prvi stopnji izvedene zadnje glavne obravnave. 23 Med drugim tudi računov za nakupe oblačil obema hčerkama; A14 – A21. 24 Po tem, ko je pred prvostopnim sodiščem izpovedoval še o precej nižjem prihodku – glej točko 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 25 Kar je pravno pomembno, glede na obdobje, v katerem se zahteva določitev preživnine. 26 Tudi časovna primerjava pritožbi priloženih listin je primernejša, ker gre za podatke iz leta 2021, razen kolikor podatki AJPES za predlagateljevo dejavnost na l. št. 71 in 72 spisa kronološko kažejo pozitivni trend poslovanja in ne obratno. 27 Zato ne gre za kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot je že bilo zavzeto stališče. 28 Kar pomeni, da je razmerje v njunih materialnih zmožnostih približno 1 : 1. 29 Oz. otroškim dodatkom; glej točko 10 obrazložitve. 30 V primerjavi z višjimi materinimi, obrazloženimi v točki 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa (o tem tudi B13, B14).