Jedro

Če ena stranka ni pristala na upravni mejni ugotovitveni postopek in v tem postopku sploh ni sodelovala, potem so ostale stranke motilci posesti, če postavijo mejnike po črti, ki je bila določena v nezakonitem upravnem postopku. Protipravnost bi bila izključena, če bi vse stranke sodelovale v upravnem postopku. Stranki je treba dokazati, da je spolnitvenim pomočnikom naročila motenje in da je dala točne in konkretne napotke za motilno dejanje, npr. postavitev mejnikov.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Toženec sam trpi svoje pritožbene stroške.

Pritožbi tožene stranke se u g o d i in se prvostopni sklep glede te toženke r a z v e l j a v i in v r n e v novo odločanje.

Razveljavi se tudi odločba o pravdnih stroških glede toženke.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo obstoj motenja posesti in sicer parc. št. 314/2 in 315/2 k.o. YYY s tem, da naj bi toženci 6. 11. 1993 na vsako od teh parcel postavili po en mejnik in sicer približno 4 m v parcelo in tako posegli v posest tožeče tranke.

Sodišče je ugodilo prepovednemu izreku in sicer je prepovedalo v bodoče posegati s takimi in podobnimi ravnanji v posest tožeče stranke. Sodišče je takšno odločitev sprejelo na osnovi ugotovitve, da je bila tožeča stranka v zadnji posesti spornih parcel in da postavitev mejnikov predstavlja proti praven poseg, saj mejniki niso bili postavljeni v nobenem postopku, predvsem pa tožeča stranka ni sodelovala v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku.

Zoper takšen sklep se je pritožila tožena stranka XX iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ne gre za posestmotitveni spor, ampak za tipični mejni spor.

S postavitvijo mejnikov ni bila motena posest in tak tudi ni bil namen strank. Geometer XX je s količki zaznamoval, kje se naj postavijo mejniki, toženci pa so tam resnično postavili mejnike.

Geometer pri postavljanju mejnikov ni sodeloval. Restitucijski zahtevek je bil umaknjen, sodišče pa ni izdalo zavrnilne sodbe.

Predlaga ustrezno spremembo sklepa oz. razveljavitev.

Zoper izpodbijani sklep se je pritožila tudi tožena stranka XX iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se pritožnica zaradi bolezni ni udeležila obravnave, je pa poslala sodišču pismo, iz katerega izhaja, da pritožnica ni bila prisotna pri postavljanju mejnikov. Te navedbe pritožnice pa sodišče ni ocenilo in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku. Mejnikov na spornem zemljišču sicer ni bilo, tožnica pa je vedno kosila preko črte, ki naj bi bila dejanska meja. Toženci niso hoteli povzročati prepirov.

Sprožili so nepravdni postopek, ki pa je bil ustavljen, ker so se sporazumeli za upravni postopek, s katerim je soglašala tudi tožnica.

Mejniki so bili postavljeni po tem, ko je geometer napravil izmero in je bil izveden upravni postopek. Sodišče pa je toženi stranki prepovedalo postavljanje mejnikov in je tako onemogočilo kakršenkoli postopek. Zadnje posestno stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, saj so sporno zemljišče imeli v posesti toženci. Predlaga razveljavitev oz.

spremembo prvostopnega sklepa.

Tožeča stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev obeh pritožb. Pritožba toženca je neutemeljena.

Sodišče je glede tega toženca pravilno uporabilo določbe čl. 78/I Zakona o temeljih lastninsko pravnih razmerij in glede na to normo je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Na spornih delih zemljišč je bila soglasno ugotovljena zadnja posest tožeče stranke, ki je to zadnjo posest nesporno izvrševala s košnjami.

Zadnje posesti toženec niti ne izpodbija v pritožbi.

Pravilno je sodišče ugotovilo tudi drugo odločilno dejstvo, to je samo motenje, kot protipraven poseg v posest. Postavitev mejnikov ne bi bila protipravna samo v primeru, če bi bili mejniki postavljeni v zakonitem izvedenem postopku. V konkretnem primeru takega postopka ni bilo, saj je bil sodni postopek ustavljen. V mejnem ugotovitvenem upravnem postopku pa ni sodelovala tožeča stranka in je bil ta postopek izveden v zasebni režiji samo na predlog toženih strank, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Pritožnik niti ne trdi, da je tožeča stranka kot mejaš podpisala kakršnokoli listino v mejnem ugotovitvenem postopku, čeprav sporna meja zadeva tudi njeno zemljišče. Sodišče je pravilno ugotovilo vse elemente motenja posesti, saj za postavitev mejnikov ni bilo pravne osnove in je šlo za protipraven poseg v zadnjo posest tožeče stranke.

Utemeljena je pritožba tožene stranke XX.

Preuranjen je zaključek sodišča, da je tudi ta toženka naročila in soglašala s postavitvijo mejnikov. V izpodbijanem sklepu ta zaključek res ni obrazložen, saj sodišče ni obrazložilo, iz katerih dokazov ta zaključek izhaja. Zgolj pristanek na izvedbo upravnega postopka še ne pomeni motenja posesti.

V novem odločanju bo treba z zaslišanjem strank in prič ugotoviti, ali je toženka res naročilo točno določeno postavitev mejnikov, ali pa je vsaj soglašala s točno določeno postavitvijo mejnikov.

Ugotoviti je treba, ali se je toženka dogovarjala s sotožencema in s spolnitvenim pomočnikom o konkretni postavitvi mejnikov.

Po sedanjem stanju zadeve izgleda, da pritožnica sploh ni bila na kraju samem niti ob merjenju geometra, niti ob postavitvi mejnikov.

Toženec XX je namreč izpovedal (listna številka 22), "da je toženka dobila tega občana, ko se je merilo". Stranke je treba še zaslišati, ali je bila toženka zraven, ko so se mejniki postavljali.

Šele po dopolnjenem dejanskem stanju bo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je možno tudi pritožnici očitati motenje posesti.

Glede na ugoditev pritožbi je bil glede pritožnice razveljavljen stroškovni izrek.

Tožeča stranka z odgovoroma na pritožbi ni pripomogla k boljši razjasnitvi zadeve, zato ne gre za potrebne pravdne stroške (čl. 155/I ZPP).