Jedro

S tem, ko je tožnica pustila pripravljena zdravila v kuhinji nenadzorovana, je omogočila nepooblaščeni osebi, da jih uporabi, nepravilna uporaba pa je povzročila hud zdravstven problem pri varovancu tožene stranke, ki je bil zaradi tega prepeljan na intenzivno terapijo v Klinični center. Čeprav tožnica ni sama dala varovancu napačnega zdravila, pa svojih organizacijskih pristojnosti ni opravila, predpisanih zdravil ni ustrezno razdelila in ni poskrbela, da bi jih varovanec zaužil. Ker svojega dela ni opravila niti strokovno niti kvalitetno, kar vse je imelo vpliv na zdravstveno stanje varovanca tožene stranke, je tožena stranka imela podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice (ki je po izobrazbi zdravstveni tehnik), da je redna odpoved pogodbe zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 21.11.2003 nezakonita in da se razveljavi, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji vzpostaviti delovno razmerje s pravicami in obveznostmi, kot jih je tožnica imela pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ji obračunati in izplačati plače za nazaj s prispevki, ji delovno dobo vpisati v delovno knjižico za celo obdobje in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da vsebuje izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov oziroma so si ti v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ključno vprašanje za rešitev zadeve je, po mnenju revidentke, ali je tožnica dala oskrbovancu zdravilo ali ne. Iz dokazov, izvedenih v postopku, izhaja, da mu zdravila ni dala ona. Zato je prekinjena vzročna zveza med ravnanji tožnice in posledico. Gre za krivdo varuhinje. Tudi po napačnem postopku v zvezi z dajanjem zdravila je tožnica ustrezno ukrepala. Ves čas, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, je svoje delo opravljala pošteno in strokovno. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi povedanega ni bila zakonita. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija je bistveno kršitev določb pravdnega postopka samo formalno navajala, ne da bi kršitve tudi vsebinsko opredelila oziroma pojasnila, katera so tista odločilna dejstva, ki jih v izpodbijani sodbi ni, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega očitka ni preizkušalo. Ni tudi ugovora o morebitni kršitvi 358. člena ZPP.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb, ki predstavljajo pretežen del revizije, ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 2. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Zakon tudi določa, v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

Odpovedni razlog nesposobnosti tako obsega dve različni varianti, subjektivno in objektivno, ko delavec ne dosega pričakovanih rezultatov dela, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno in ko delavec ne izpolnjuje predpisanih pogojev za delo. Glede na zakonske določbe je težko razmejiti, ali delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno (subjektiven razlog nesposobnosti) ali delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog iz tretje alinee prvega odstavka 88. člena ZDR), ali jih morda iz naklepa ali hude malomarnosti celo huje krši (druga alinea prvega odstavka 111. člena ZDR). Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotavljati potrebne elemente in na podlagi njih ugotoviti, za kateri razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre v kakšnem primeru. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica pustila nenadzorovano zdravila na kuhinjskem pultu in dopustila, da je varuška sama dala zdravilo varovancu, čeprav tega ne bi smela dopustiti. Iz nalog tožnice izhaja, da je bila njena naloga, da razdeli zdravila in poskrbi, da jih varovanci pravilno zaužijejo. Iz povedanega sledi, da tožnica svojega dela ni opravila niti strokovno niti kvalitetno in zato ni dosegla pričakovanih delovnih rezultatov.

Sodišče druge stopnje je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pravilno zaključilo, da gre za nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov in da je zato tožena stranka imela podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Čeprav bi v spornem primeru lahko govorili tudi o krivdnem razlogu (če bi bili za to izpolnjeni tudi drugi zahtevani pogoji) oziroma tudi o razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tudi po mnenju revizijskega sodišča, enako kot to zaključuje sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, obstajajo razlogi, ki opravičujejo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožnica 23.10.2003 svojega dela ni opravljala niti strokovno niti kvalitetno. S tem, ko je pustila pripravljena zdravila v kuhinji nenadzorovana, je omogočila nepooblaščeni osebi, da jih uporabi, nepravilna uporaba pa je povzročila hud zdravstven problem varovanca tožene stranke, ki je bil zaradi tega prepeljan na intenzivno terapijo v Klinični center. Tako ravnanje tožnice, čeprav ni sama dala varovancu tožene stranke napačnega zdravila, pomeni, da ni niti opravila svojih organizacijskih pristojnosti, niti ni ustrezno razdelila predpisanih zdravil, niti ni poskrbela, da bi jih varovanec tožene stranke zaužil. To pomeni, da dela ni opravila niti strokovno niti kvalitetno, kar vse je imelo vpliv na zdravstveno stanje varovanca tožene stranke. Zato je tožena stranka imela podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker je njeno ravnanje povzročilo, da so bili njeni delovni rezultati v velikem nasprotju s pričakovanimi. S tem pa je bil razlog odpovedi dovolj resen in utemeljen.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.