Jedro

Zagovorniku pridržane osebe po uradni dolžnosti gre v primeru, ko je zagovornik sodeloval v postopku in na naroku, nagrada za zastopanje po tar. št. 3100, za narok pa po tar. št. 3102 ZOdvT.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pravilno glasi: „I. Odvetniku F.J. iz Odvetniške družbe J. o.p., d.o.o., se priznajo stroški zastopanja v znesku 357,50 EUR.

II. Stroški za zastopanje se izplačajo iz sredstev sodišča na poslovni račun odvetniške družbe št..

III. Plačilo se izvede na podlagi izdanega računa odvetniške družbe v roku 30 dni od prejema računa.“

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom Pr 760/2013 z dne 3.9.2013 odločilo: - da se odvetniku F.J. iz Odvetniške družbe J ., ki je zavezanka za plačilo DDV (davčna številka: ), priznajo stroški zastopanja v znesku 290,00 EUR, s pripadajočim DDV v znesku 63,80 EUR, torej v skupnem znesku 353,80 EUR (I. točka izreka), - da se stroški za zastopanje izplačajo iz sredstev sodišča na poslovni račun odvetniške družbe št. (II. točka izreka), - da se plačilo izvede na podlagi izdanega računa odvetniške družbe v roku 30 dni od prejema računa (III. točka izreka), - da se predlog za odmero stroškov zagovornika zadržane osebe v presežku do priglašenih 357,50 EUR (oziroma 436,15 EUR skupaj z DDV) zavrne (IV. točka izreka).

Zoper omenjeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik F.J.. Navaja, da je izpodbijani sklep popolnoma spregledal novejšo sodno prakso (sklicuje se na odločbi II Ips 253/2011 in VSL I Cp 4243/2011), ki jasno določa, da odvetniku pripada polna nagrada za postopek, če se udeleži vsaj enega naroka. Poudarja, da bi bil odvetnik upravičen do nagrade po količniku 0,8 v primerih, ko bi njegovo zastopanje prenehalo še pred narokom. Opozarja tudi, da ni zahteval povračila DDV, saj odvetniška družba ni zavezanka za DDV niti tega ni zatrjevala v stroškovniku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik upravičeno opozarja na odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 253/2011 z dne 25.8.2011(1) ter tukajšnjega sodišča I Cp 4243/2011 z dne 4.1.2012, iz katerih jasno izhaja, da gre zagovorniku pridržane osebe po uradni dolžnosti v primeru, kot je obravnavani (ko je torej zagovornik sodeloval v postopku in na naroku), nagrada za zastopanje po tar. št. 3100 (količnik 1,3), za narok pa po tar. št. 3102 (količnik 1,2) Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT).(2) Res je bilo v odločbah tukajšnjega sodišča, na katere se izpodbijani sklep sklicuje, zavzeto drugačno stališče, ki pa ne prepriča. V zvezi s tem velja poudariti, da to pritožbeno sodišče ni vezano(3) na odločbe oziroma argumente istega sodišča podane v predhodnih postopkih (odločbah)(4), kar velja toliko bolj ob upoštevanju okoliščine, da je (bila) glede obravnavanih (stroškovnih) vprašanj sodna praksa neenotna. V skladu s 36. členom ZOdvT pritožniku za postopek na prvi stopnji tako pripada nagrada v višini 135,00 EUR x 2,5 (kar predstavlja vsoto obeh prej omenjenih količnikov) ter 20,00 EUR iz naslova povračila za potne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002), kar skupaj znaša 357,50 EUR. Kot to poudarja pritožnik (razvidno pa je tudi iz stroškovnika z dne 19.8.2013), odvetniška družba, v kateri je zaposlen (in kateri se bo nagrada izplačala), ni zahtevala povračila DDV (niti ni navajala, da je zavezanka za njegovo plačilo). Zato do tega zneska tudi ni upravičen(a).

Ker je pritožba utemeljena, je bilo potrebno izpodbijani sklep v skladu s predhodnimi ugotovitvami ustrezno spremeniti (37. člen ZNP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

(1) Na argumente katere se to pritožbeno sodišče v celoti sklicuje (glej predvsem 11. točko obrazložitve odločbe Vrhovnega sodišča RS).

(2) Uradni list RS, št. 67/2008, s kasnejšimi spremembami.

(3) V smislu formalne vezanosti.

(4) „Vezano“ je v toliko, kolikor so prepričljive.