Jedro

Kot primeren način za pridobitev potrebnih podatkov pri preverjanju resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju je zagotovo mogoče šteti tudi vpogled v spis (kateregakoli) sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (338. člen ZPP) s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče lahko stranko na njen predlog oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Tožeča stranka je zatrjevala, da je brezposelna, sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da zgolj obstoj tega dejstva še ne zadošča za oprostitev plačila sodnih taks in je zato potrebno pri odločanju o oprostitvi presoditi še vse ostale za odločitev pomembne okoliščine (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz Izjave o premoženjskem stanju z dne 4.9.2012 (Priloga A8) izhaja, da tožeča stranka mesečno prejema nadomestilo za čas brezposelnosti v višini 349,66 EUR. Po vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 65/2005 pa je ugotovilo, da je tožeča stranka v navedeni zadevi v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (23.1.2013) zatrjevala, da bila v času od 24.11.2012 do 22.12.2012 na daljšem potovanju v Indiji, predlogu pa je priložila tudi potrdilo o rezervaciji letalske vozovnice v Indijo. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožeča stranka, razen s premoženjem, navedenim v Izjavi, razpolaga še z drugimi viri premoženja, ki pa jih v svojem predlogu ni navedla, zato je njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

5. Sodišče sicer ni dolžno zbirati gradiva, na podlagi katerega odloči o zadevi, temveč je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Vendar pa v primeru, če podvomi v resničnost strankinih navedb, lahko po uradni dolžnosti te navedbe preveri s pridobivanje uradnih podatkov. To je v tem primeru sodišče prve stopnje s vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 65/2005 tudi storilo. S tem pa po prepričanju višjega sodišča nikakor ni kršilo svojih pristojnosti iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, kjer je primeroma (in ne taksativno) našteto, kako lahko sodišče pri preverjanju resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju pridobi potrebne podatke (med drugim tudi z zaslišanjem nasprotne stranke). Kot primeren način za pridobitev potrebnih podatkov je po oceni višjega sodišča zagotovo mogoče šteti tudi vpogled v spis (kateregakoli) sodišča. 6. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 izjava o premoženjskem stanju vsebuje tudi podatke stranke o dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščinah in darilih in podobno). Glede na to, da pritožba navaja, da je tožeča stranka od svojih otrok prejela darilo (potovanje v I.), iz izjave o premoženjskem stanju pa to ne izhaja, saj je v njej izrecno zapisano, da tožeča stranka ni prejela daril (2. točka, št. 206), višje sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v pritožbi ni uspela izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka razpolaga še z drugimi viri premoženja, ki jih v svoji izjavi o premoženjskem stanju ni navedla. Celo nasprotno – v pritožbi je ponovno poudarila, da, razen iz naslova brezposelnosti, nima nobenih drugih dohodkov.

7. Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, mora v svojem predlogu navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST-1, ki opravičuje taksno oprostitev. Tožeča stranka je tako zatrjevala in dokazovala svoje slabo premoženjsko stanje in nje tako formalnim zahtevam iz navedenega člena sicer zadostila, vendar je sodišče prve stopnje njene trditve po uradni dolžnosti preverilo, in ugotovilo, da ne držijo v celoti. Zato je pravilno ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala okoliščin, ki bi opravičevale, da se jo oprosti plačila sodnih taks. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).