Jedro

Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar modelar - formar ročni. Zaradi ukinitve tehnološkega postopka formanje ročno - furan, je prenehala potreba po tožnikovem delu. Reorganizacija gospodarske družbe, predvsem v oddelku specialne livarne na furanski liniji zaradi pomanjkanja dela in večletnega zmanjševanja naročil, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 21. 3. 2013 nezakonita. Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek ter zahtevek na povračilo stroškov postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno da jo razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tožniku onemogočilo pravico do vpogleda v prepis in do ugovora, saj mu je prepis vročilo skupaj s sodbo, brez opozorila do pravice do ugovora. To v konkretni zadevi ne bi predstavljalo bistvene napake, če ne bi manjkali določeni zapisi izpovedi zaslišanih, ker so bili nerazumljivi. Navaja, da je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto livar modelar - formar ročni. Ves čas postopka je trdil, da ni delal le na furanski mešanici, ampak na vseh mešanicah in ostalih delih, ki so obstajala v specialni livarni. Tožnik je zadnja leta res več delal s furansko mešanico, saj je bil obseg dela s to mešanico povečan, ni pa bil zaposlen zgolj na furanski mešanici, kot to skuša prikazati tožena stranka. Po mnenju tožnika je sodišče nepravilno ugotovilo, da naj bi prenehala potreba po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi zato, ker je tožena stranka ugasnila iztrošen mešalec v specialni livarni. Priča A.A. je izpovedal, da je poslovanje livarne upadalo zadnjih 15 let, zlasti pa z letom 2008, ko je začel propadati gradbeni sektor. Če je tožena stranka že pred septembrom 2012 vedela za manjše povpraševanje, je izpodbijana odpoved z dne 21. 3. 2013 s poskusom vročitve 29. 3. 2013, prepozna. Sodišče prve stopnje se do ugovora tožnika o prepozni odpovedi ni opredelilo. O utemeljenosti odpovedi se je oprlo na izpoved direktorja tožene stranke. Iz sodbe ne izhaja, da bi sodišče ugotavljalo, kdaj se naj bi tožena stranka seznanila z razlogi za odpoved, temveč se je oprlo na datum sklepa 18. 10. 2012. Sodišče prve stopnje se je glede obsega proizvodnje v specialni livarni oprlo na listino B16 - poročilo proizvodnje. Tožnik je v vlogi z dne 27. 9. 2013 dvomil v verodostojnost listine, sodišče pa je to listino nepravilno povzelo, iz katere sicer res izhaja, da se je proizvodnja bruto ton do leta 2012 res znižala, v letu 2013, ko je tožnik prejel odpoved pa je bila večja kot v letu 2012. Tožniku se plača v obdobju od septembra 2012 do februarja 2013 ni spremenila, razen v decembru, ko je bila 3 % višja. Priča B.B. je izpovedal, da je sedaj v specialni livarni zaposlenih 18 delavcev ter da je tožena stranka v livarno razporedila druge delavce za daljše obdobje in sicer na delih, ki bi jih lahko opravljal tudi tožnik. Navedena dejstva in izpovedbe prič dokazujejo trditve tožnika, da je obseg dela v specialni livarni vedno nihal, pri čemer je nihanje obstajalo več kot 30 let, kar pa ni poslovni razlog. Tožena stranka ni ukinila delovnega mesta livar modelar - format ročni, saj tožnik ni bil edini zaposlen na tem delovnem mestu. Dela na ustavljenem mešalcu ne opravlja nihče drug, vendar delo tožnika po pogodbi o zaposlitvi ni bilo zgolj delo na tem mešalcu, temveč vsa druga dela v specialni livarni. Navaja, da mu je bila dana odpoved pogodbe o zaposlitvi zato, ker se je v decembru 2011 zavzemal za vrnitev svojega brata na delo in se s tem zameril nadrejenemu C.C.. Tožnik ni seznanjen z nazivi delovnih mest v specialni livarni, vendar sam naziv delovnega mesta niti ni pomemben. Tožnik zato ni mogel in še sedaj ne more navesti nazive delovnih mest. Tožnik bi lahko opravljal prav vsako delo v specialni livarni, kot ga je tudi že opravljal. Delo bi lahko opravljal tudi v D., saj ga je po ustavitvi mešalca v specialni livarni že opravljal in se pri tem poškodoval. V zvezi z zdravniškim spričevalom z dne 5. 2. 2013 je tožnik večkrat opozoril, da je bil na zdravniški pregled poslan še v času zdravljenja po poškodbi na delu 8. 11. 2012, ki še ni bilo zaključeno. Na pregled je bil poslan za delovno mesto formar ročni. Pooblaščena zdravnica je v spričevalu zapisala, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto formar v težji formariji, ker zdravljenje ni zaključeno, ne bo pa sposoben za dela, kjer je potreben siguren in dober prijem z obema rokama. Tožena stranka je imela zadosti drugih del, ki bi jih lahko opravljal brez dobrega prijema obeh rok in ki jih je tožnik že opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka vse navedbe v pritožbi ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7 ., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, ki jih uveljavlja pritožba in tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da mu je onemogočilo pravico do vpogleda v prepis in do ugovora, ker mu je bil prepis vročen skupaj s sodbo brez opozorila do pravice ugovora. Kršitev 125.a člena ZPP je relativna kršitev postopka. Pritožnik ne zatrjuje, da je kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, razen, da so manjkali določeni zapisi zaslišanih, ker so bili nerazumljivi. Tožniku je bila sicer odvzeta možnost pravočasnega ugovora zoper zapis zvočnega posnetka. Vendar pa je vsebina ugovora zoper prepis omejena na vprašanje njegove pravilnosti, torej na to, ali se prepis sklada z izrečenim. Pritožnik trdi le, da so bili določeni zapisi nerazumljivi.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 3. 2013, ki jo je tožena stranka tožniku podala v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko skladno z drugim odstavkom 88. člena ZDR delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, pri čemer je pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga, vprašanje ali je dokazan utemeljen odpovedni razlog v prvi vrsti dejansko in šele nato pravno vprašanje. Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog utemeljen. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za kršitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to določa 6. člen ZDR.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ta pa so predvsem naslednja: - tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar modelar - formar ročni; - direktor tožene stranke je dne 18. 10. 2012 sprejel sklep o ukinitvi postopka formanje - ročno - furan ter o izklopu mikserja za furanske mešanice, kjer je delal tožnik; - tožena stranka je tožnika dne 6. 11. 2012 pisno obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; -tožena stranka je tožniku dne 29. 3. 2013 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zaradi ukinitve tehnološkega postopka formanje ročno - furan, prenehala potreba po tožnikovem delu. Reorganizacija gospodarske družbe, predvsem v oddelku specialne livarne na furanski liniji zaradi pomanjkanja dela in večletnega zmanjševanja naročil je prav gotovo organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka pa je tudi dokazala, da so obstajali finančni razlogi, zaradi katerih se je odločila za spremembo organizacije.

Tožena stranka je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku preverila, ali ga je možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati. Delodajalec je dolžan preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti na drugih delih. To ni mogoče, če delodajalec nima prostih delovnih mest oziroma potreb po njihovi zaposlitvi. Delovno mesto za katerega je tožena stranka ugotovila, da bi bilo za tožnika primerno (formar ročni v D.), tožnik ni bil zdravstveno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka tožniku ni mogla ponuditi druge ustrezne zaposlitve.

Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz diskriminatornih razlogov. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati, da je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi narodnosti, saj je bil v specialni livarni prevladujoč jezik srbohrvaški. Zamera nadrejenega delavca C.C., če je že bila, kar pa ni bilo dokazano, pa ni vplivala na odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj le-ta ni bil pristojna oseba za podajo odpovedi.

Napačno je pritožbeno stališče, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana po izteku 6 mesečnega roka iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec ni dolžan, da poda odpoved pogodbe o zaposlitvi takoj, ko ugotovi izgubo v poslovanju, saj je povsem logično, da poskuša pred odpuščanjem delavcev izvesti različne ukrepe. Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral podati odpoved že ob prvih znakih težav pri poslovanju. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, ne more biti v škodo delodajalca, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, zato se do ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ne opredeljuje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbe krije sam (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).