Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
3.10.2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Terna, d.o.o., Novo mesto, ki jo zastopa odvetniška družba Škerlj-Tratar in odvetniki, o.p., d.n.o., Novo mesto, na seji dne 3. oktobra 2002
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 498. člena in drugega odstavka 501. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) se zavrne.
1.Pobudnica izpodbija prehodno določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri se postopek nadaljuje po določbah novega zakona, če je bila pred njegovo uveljavitvijo na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerim se je postopek na prvi stopnji končal, ter določbo drugega odstavka 501. člena ZPP, ki določa, da se z dnem ko začne veljati nov zakon, preneha uporabljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP77). Pobudnica tudi predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb.
2.V pobudi navaja, da je tožbo vložila pred uveljavitvijo novega ZPP in po tedaj veljavnih predpisih bi bila revizija v njeni zadevi dovoljena. Po uveljavitvi novega ZPP, ki je bistveno povišal vrednost spornega predmeta za dopustnost revizije, pa revizija v njeni zadevi ni več dopustna. Ker je sodišče o njeni zadevi odločilo po uveljavitvi novega ZPP, je Okrajno sodišče v skladu z izpodbijano določbo 498. člena ZPP uporabilo nov zakon in vloženo revizijo kot nedopustno zavrglo. Pobudnica je zoper sklep o zavrženju revizije vložila pritožbo. Glede na to, da je iz sodne prakse razvidno, da je Vrhovno sodišče v zvezi z dopustnostjo revizije v primerih, kakršen je pobudničin, zavzelo stališče, ki za pobudnico ni ugodno, vlaga pobudo na Ustavno sodišče. Meni, da je z vložitvijo tožbe pridobila pravico do revizije in da izpodbijani določbi pomenita poseg v pridobljene pravice. Izpodbijani določbi naj bi pomenili tudi veljavnost zakona za nazaj in pobudnici odvzeli pravno sredstvo. Po mnenju pobudnice sta izpodbijani določbi v nasprotju z 2., z 8., s 23. in s 25. členom Ustave ter s točko b) tretjega odstavka 2. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/91 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 - v nadaljevanju Pakt).
3.Ustavno sodišče je že presojalo pobudo za oceno ustavnosti določbe 498. člena ZPP, vloženo iz vsebinsko enakih razlogov, kot jih v obravnavani pobudi navaja pobudnica, in s sklepom št. U-I- 21/02 z dne 12. 9. 2002 (Uradni list RS, št. 83/02) ugotovilo, da je pobuda iz teh razlogov neutemeljena. Ugotovilo je, da je o nastanku pravice do revizije mogoče govoriti šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje. Z vložitvijo tožbe torej pravica do revizije stranki ni nastala, zato ni mogoče govoriti o posegu v pridobljene pravice. Pravica do revizije tudi ne izhaja iz pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ta ustavna določba namreč zagotavlja le pravico do dvostopenjskega sodnega postopka. Izpodbijana določba tudi ne uveljavlja retroaktivne veljavnosti ZPP, saj nova ureditev ne posega v pravnomočno zaključene sodne postopke in v že opravljena procesna dejanja, ter tudi ne spreminja vsebinskih kriterijev odločanja v sporu.
4.Pobudnica v obravnavani zadevi ne navaja ničesar novega, na kar Ustavno sodišče ni odgovorilo že v sklepu št. U-I-21/02.
Ustavno sodišče je zato njeno pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Pri tem se sklicuje na razloge, navedene v sklepu št. U-I-21/02. Iz enakih razlogov so neutemeljeni tudi očitki, ki se nanašajo na izpodbijano določbo drugega odstavka 501. člena ZPP. Pobudnik v obravnavani pobudi zatrjuje tudi neskladje izpodbijanih določb ZPP z 8. členom Ustave ter s točko b) tretjega odstavka 2. člena Pakta. Te navedbe niso utemeljene. Člen 8 Ustave namreč vsebuje določbo, ki na načelni ravni opredeljuje odnos med mednarodnim pravom in pravnim redom Republike Slovenije. Neutemeljeno je tudi pobudnikovo sklicevanje na točko b) tretjega odstavka 2. člena Pakta. Navedena določba pakta je namreč splošna določba, ki zavezuje države pogodbenice, in ne daje pravic posameznikom.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čebulj.
Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić