Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev ne upošteva dolžnikovega celotnega trenutnega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Iz sklepa izhaja, da je sodišče ob odločanju imelo na razpolago le podatke iz poslovnega leta 2013, na katere je tudi oprlo svojo odločitev, ki pa jo dolžnik izpodbija s predložitvijo podatkov za poslovno leto 2014, ki se bistveno razlikujejo od podatkov za leto 2013 in nakazujejo na slabše poslovanje in premoženjski položaj dolžnika. Dolžnik ob tem pojasnjuje, zakaj podatkov za leto 2014 v postopku do sedaj še ni mogel predložiti, taka pojasnila pa se glede na časovni tek postopka izkažejo za utemeljena in upravičena, zato dolžnikove navedbe v zvezi s poslabšanjem premoženjskega in poslovnega položaja v letu 2014 ter z njimi v zvezi predloženi dokazi predstavljajo dovoljene pritožbene novote, ki so pravno pomembne za odločitev v predmetni zadevi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 15. 9. 2014 za oprostitev plačila sodnih taks (1. točka izreka sklepa) in predlog dolžnika za priznanje stroškov, priglašenih v pritožbi zoper sklep z dne 16. 10. 2014 (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper 1. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da dolžnik ni izkazal, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče je ugotovilo, da ima dolžnik v zadnjem poslovnem letu 6.140,00 EUR čistega poslovnega izida in 403.369,00 EUR bilančnega dobička, ob tem pa dolžnik opozarja, da bilančni dobiček ne pomeni, da je družba imela čisti dobiček v tej višini, saj gre le za računovodski standard, ki je sestavljen iz več različnih postavk. Poleg tega opozarja, da sodišče svojo odločitev opira na podatke iz leta 2013, odločitev pa sprejema v drugi polovici leta 2015. Navaja, da je bilo njegovim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks v drugih zadevah na podlagi istih podatkov ugodeno. Kljub temu prilaga bilanco iz leta 2014, iz katere izhaja, da dolžnik posluje z izgubo. Opozarja, da pri tem ne gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj je moral letno poročilo oddati že do konca meseca marca in je bil prepričan, da ga bo sodišče pri ponovnem odločanju tudi upoštevalo. Ponavlja, da so njegove obveznosti bistveno višje od njegovih terjatev, posledica tega pa so številne izvršbe. Izpodbija tudi ugotovitev sodišča, da bi lahko takso kljub blokiranim računom plačal. Vsa sredstva, ki jih dobi na račun, so namreč zarubljena, njegovo poslovanje pa poteka z javnimi zavodi pretežno preko teh računov, zato z gotovino ne razpolaga, poleg tega pa je poslovanje pravnih subjektov z gotovino močno omejeno. Navaja tudi, da ima zarubljeno vso opremo in večino zalog, ravno tako pa je z večmilijonskimi hipotekami obremenjena njegova nepremičnina. Vse listine v zvezi s tem so javno dostopne. Pojasnjuje še, da je eden od njegovih upnikov zoper dolžnika vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se sklep ne da preizkusiti. Predlaga razveljavitev sklepa, ob ponovnem odločanju pa naj sodišče o predlogu ponovno odloči in svojo odločitev ustrezno obrazloži. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo na podlagi upnikovega predloga z dne 15. 9. 2014. Iz podatkov spisa je razvidno, da je predlog s sklepom z dne 16. 10. 2014 zavrnilo, vendar je bil navedeni sklep s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4106/2014 z dne 22. 12. 2014 razveljavljen, saj se sodišče ni opredelilo do vseh pravno pomembnih dolžnikovih navedb (predvsem o kratkoročnih in dolgoročnih terjatvah in obveznostih). Sodišče prve stopnje se je ob ponovnem odločanju v izpodbijanem sklepu dodatno opredelilo tudi do teh navedb ter dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks ponovno zavrnilo z oceno, da dolžnik pogojev za oprostitev ne izpolnjuje.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev ne upošteva dolžnikovega celotnega trenutnega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Iz sklepa izhaja, da je sodišče ob odločanju imelo na razpolago le podatke iz poslovnega leta 2013, na katere je tudi oprlo svojo odločitev, ki pa jo dolžnik izpodbija s predložitvijo podatkov za poslovno leto 2014, ki se bistveno razlikujejo od podatkov za leto 2013 in nakazujejo na slabše poslovanje in premoženjski položaj dolžnika. Dolžnik ob tem pojasnjuje, zakaj podatkov za leto 2014 v postopku do sedaj še ni mogel predložiti, taka pojasnila pa se glede na časovni tek postopka izkažejo za utemeljena in upravičena, zato dolžnikove navedbe v zvezi s poslabšanjem premoženjskega in poslovnega položaja v letu 2014 ter z njimi v zvezi predloženi dokazi predstavljajo dovoljene pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki so pravno pomembne za odločitev v predmetni zadevi.

7. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani 1. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo ob upoštevanju dolžnikovih pritožbenih navedb ter novih dejstev in predloženih dokazov o predlogu za taksno oprostitev ponovno odločiti.

8. Višje sodišče je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za odločitev v končni odločbi na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.