Jedro

Ob upoštevanju določb ZSPJS in ZDR je med predmete spora v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, upoštevaje tudi sistematiko ZDR, treba šteti plačo kot celoto, torej vse njene sestavine (tako osnovno plačo, kot tudi dodatke in delovno uspešnost) ter njeno višino, na kar pa vpliva tudi uvrstitev v plačni razred. Za presojo zakonitosti takšne odločitve pa je tožnici zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Celju.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu sodišču v Celju.

Obrazložitev

Generalni državni pravobranilec (v nadaljevanju prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo državno pravobranilko A.A. – tožnico skladno z 18. v povezavi s 16. členom ZSPJS-L s 1. 12. 2010 uvrstil v 55. plačni razred (1. točka izreka); odločil, da se tožnici v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 plača obračunava in izplačuje glede na uvrstitev oziroma plačni razred za določitev osnovne plače v skladu s 17. členom ZSPJS-L, to je 54. plačni razred (2. točka izreka); odločil, da je tožnica upravičena do dodatkov kot dela plače, kot jih za prehodno obdobje določa ZSPJS, in sicer je na dan 1. 1. 2012 upravičena do dodatka za delovno dobo v višini 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe, ki se ji poveča za 0,10 % za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let, pri čemer ima na dan 1. 1. 2012 funkcionarka 21 zaključenih let delovne dobe in ji pripada dodatek za delovno dobo v višini 6,93 % osnovne plače ter dodatek za doktorat v višini 118,94 EUR bruto (3. točka izreka); odločil, da se za omejitev učinkov finančne krize funkcionarki od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 plača zniža za znesek v višini 4 % njene osnovne plače (4. točka izreka).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju drugostopni organ) je z odločbo št. 10900-80/2012/15 z dne 21. 6. 2012 tožničino pritožbo zoper izpodbijano prvostopno odločbo zavrnila kot neutemeljeno.

Tožnica v tožbi predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter da izpodbijano odločbo v delu, v katerem se nanaša na uvrstitev v 55. namesto v 57. plačni razred (1. točka izreka); v delu, v katerem v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju ZDPra) znižuje plačo državnega pravobranilca med trajanjem funkcije na nivo plačnega razreda iz 17. člena ZSPJS-L (2. točka izreka); v delu, v katerem se glede dodatka na delovno dobo sklicuje na prehodno ureditev ZSPJS (3. točka izreka) in v delu, v katerem v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena ZDPra določa znižanje plače v višini 4 % po drugem odstavku 7. člena ZDIU12 (4. točka izreka) ter drugostopno odločbo z dne 21. 6. 2012 odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Sodišču tudi predlaga, da toženki naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo obširno odgovarja na tožbene navedbe.

Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

Iz tožbe in priloženih upravnih spisov zadeve je razvidno, da tožnica izpodbija odločitev prvostopnega organa v izpodbijani odločbi glede uvrstitve v 55. plačni razred z dnem 1. 12. 2010 – 1. točka izreka; glede obračunavanja in izplačevanja plače tožnici v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 glede na uvrstitev oziroma plačni razred za določitev osnovne plače v skladu s 17. členom ZSPJS-L, to je 54. plačni razred – 2. točka izreka; glede dodatka za delovno dobo – prva alineja 3. točke izreka; glede znižanja plače za 4 % njene osnovne plače od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 – 4. točka izreka ter odločitev organa druge stopnje o zavrnitvi njene pritožbe zoper prvostopno odločbo. To pomeni, da tožnica izpodbija odločitev, ki neposredno vpliva na njene pravice iz delovnega razmerja v zvezi z opravljanjem funkcije državne pravobranilke, ki so delovnopravne narave. Zoper tako odločitev pa je na podlagi določbe točke b) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) stvarno pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Po določbi prvega odstavka 5. člena ZSPJS je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) pa posamezne sestavine plače opredeljuje v določbi 127. člena, ki je uvrščena v III. poglavje zakona z naslovom „Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja“. V prvem odstavku tega člena ZDR je določena osnovna plača, v drugem odstavku delovna uspešnost in v tretjem odstavku dodatki. Ob upoštevanju citiranih določb ZSPJS in ZDR sodišče sodi, da je med predmete spora v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, upoštevaje tudi sistematiko ZDR, treba šteti plačo kot celoto, torej vse njene sestavine (tako osnovno plačo, kot tudi dodatke in delovno uspešnost) ter njeno višino, na kar pa vpliva tudi uvrstitev v plačni razred. V obravnavanem primeru je predmet spora uvrstitev v plačni razred, (ne)zakonitost obračunavanja in izplačevanja plače tožnici glede na uvrstitev v 54. plačni razred, višina dodatka za delovno dobo kot dela plače in (ne)zakonitost znižanja plače tožnici za določeno obdobje, kar vse neposredno vpliva na tožničino plačo kot njeno pravico iz delovnega razmerja. Za presojo zakonitosti takšne odločitve pa je tožnici zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Celju. V podobnih zadevah je tako odločilo tudi že Vrhovno sodišče RS (npr.: I Up 253/2010 z dne 16. 6. 2011) oziroma Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani (Pdp 1151/2011 z dne 23. 3. 2012).

Ker naslovno sodišče iz razlogov, opisanih v točki 6 obrazložitve, ni stvarno pristojno za reševanje obravnavane zadeve, je na podlagi 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu sodišču v Celju.