Jedro

Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna tožniku plačati 2.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.3.2006 dalje do plačila, in odločilo, da je tožnik dolžan tožencema v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 339,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, določenega za izpolnitev obveznosti, dalje.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v kazenskem postopku ni uveljavljal dovolj določnega premoženjskopravnega zahtevka. Med kazenskim postopkom je od prvega tožnika zahteval plačilo odškodnine v znesku 5.500,00 EUR, ker ga je udaril s pestjo po zgornji čeljusti in vlekel ven iz lokala ter zadržal, od drugega toženca pa plačilo odškodnine v znesku 1.800,00 EUR, ker ga je brcnil v trebuh. V kazenskem postopku je tako postavil določen oziroma vsaj določljiv premoženjskopravni zahtevek, ki je v smislu 365. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pretrgal zastaranje, saj je zahteval plačilo konkretnih zneskov odškodnine, priglašen odškodninski zahtevek pa je vseboval tudi elemente trditvene podlage glede obsega in višine škode.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženca sta ugovarjala zastaranje vtoževane odškodninske terjatve. Tožnik je navajal, da ta ni zastarana, ker je v kazenskem postopku zoper toženca uveljavljal premoženjskopravni zahtevek.

5. Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja(1). Med kazenskim postopkom, ki se je končal z zavrženjem obtožnega predloga (sodišče prve stopnje zato pravilno ni uporabilo 353. člena OZ), tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni postavil odškodninskega zahtevka tako, da bi bil ta sposoben za obravnavanje, zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Od tožencev je sicer zahteval plačilo konkretnih zneskov odškodnine, vendar z navedbami, da ga je prvi toženec udaril s pestjo po zgornji čeljusti in vlekel ven iz lokala ter zadržal, drugi toženec pa brcnil v trebuh, ni zagotovil tudi trditvene podlage glede obsega in višine škode. Drugačne pritožbene navedbe so neutemeljene.

6. Ker je škoda nastala že dne 14.3.2006 (trditev tožencev o dnevu nastanka škode tožnik ni prerekal oziroma ni zatrjeval kasnejšega nastanka škode), je bila vtoževana odškodninska terjatev zaradi poteka petletnega objektivnega zastaralnega roka (drugi odstavek 352. člena OZ) ob vložitvi tožbe dne 12.4.2011 že zastarana. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

7. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

(1) Prim. II Ips 272/2005 in II Ips 184/1996.