Jedro

Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33123-48/2009/72 z dne 11. 6. 2014 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe plačati znesek 33.719,86 € in izterjane stroške ter zakonske zamudne obresti v višini 1.071,43 €, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od teh zneskov, ki tečejo od 1. 12. 2014 do plačila.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške upravnega postopka v znesku 561,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 374,54 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je s svojo odločbo tožeči stranki naložil, da vrne sredstva, ki jih je prejela na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o pravici do sredstev št. 33123-48/2009-32 z dne 27. 10. 2011, v višini 33.719,86 € v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z v uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo zavrnilo.

2. Predmet obravnavane zadeve je vrnitev sredstev v višini 33.719,86 €, ki so bila tožeči stranki izplačana na podlagi zgoraj navedene odločbe. Ta je bila izdana na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 73/08, 17/09, v nadaljevanju: Uredba PRP) in javnega razpisa za Ukrep 322 obnova in razvoj vasi, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/09 in na katerega se je prijavila tožeča stranka. Prvostopni organ je svojo odločitev utemeljil na ugotovitvi, da je tožeča stranka kršila pogoj, da se mora v večnamenskem objektu (ki je predmet podpore v okviru obnove in izgradnje večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva) opravljati nepridobitna dejavnost, in ker je v treh od devetih prenovljenih vaških gasilskih domov spremenila namembnost dela prostorov za potrebe funkcijskih točk širokopasovnega interneta po ukrepu 321. Tožeča stranka je sredstva pridobila pod pogojem, da bo v zvezi z naložbo opravljala neprofitno dejavnost, po 4. členu Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti pa se najemnine in druga plačilna sredstva iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam, štejejo za pridobitne dohodke. Prvostopni organ ugotavlja, da tožeča stranka prejema mesečno najemnino 100,00 € za vsak oddan prostor, s tem pa je kršila načelo nepridobitnosti. Razen tega je tožeča stranka z oddajo prostorov za potrebe širokopasovnega internega v treh objektih nedovoljeno spremenila uporabo prostorov, česar ne bi smela storiti pred potekom petih let. Prvostopni organ je pri določitvi obsega vrnitve stredstev upošteval, da je bila naložba sestavljena iz desetih medsebojno nepovezanih projektov, ki delujejo samostojno v okolju, kjer so zgrajeni, in zaradi tega odločila, da se sankcija z vračilom sredstev izvede na treh objektih, v katerih je prišlo do kršitev, to so KS Negova, KS Stavešinci in KS Spodnja Ščavnica. Ostali objekti služijo svojemu namenu in se uporabljajo skladno z namenom in podatki iz vloge. Za zgoraj navedene objekte je bil tožeči stranki nakazan znesek 33.719,86 €, kar mora tožeča stranka vrniti v proračun Slovenije v skladu s 57. členom Zakona o kmetijstvu (ZKme-1).

3. Drugostopni organ v svoji odločbi ugotavlja, da je prvostopni organ svojo odločbo napačno oprl na drugi odstavek 121. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011 do 2013, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 28/2011 s spremembami, nazadnje 38/2014, ampak bi moral svojo odločitev opreti na tretji odstavek 89. člena in četrti odstavek 90. člena Uredbe PRP 2008 do 2009. Ugotavlja, da je napačen zaključek prvostopnega organa, da se v navedenih gasilskih domovih zaračunava najemnina v višini 100,00 € na mesec, saj je iz vloge tožeče stranke z dne 30. 5. 2012 razvidno, da se najemnina ne zaračunava. Je pa drugostopni organ sam dopolnil ugotovitveni postopek in ugotovil, da iz predloženih najemnih pogodb sicer izhaja, da znaša uporabnina oziroma najemnina 0,00 €, vendar pa je v pogodbah tudi določeno, da bo uporabnik prostorov souporabljal del funkcionalnih zemljišč in da bo v času trajanja te pogodbe plačeval stroške vzdrževanja (celotnih) funkcionalnih zemljišč v višini 1.200,00 € neto na leto, za vsako od funkcionalnih zemljišč. S tem pa gre po oceni drugostopnega organa pri zaračunavanju stroškov vzdrževanja funkcionalnih zemljišč v delu, ki presega delež stroškov vzdrževanja funkcionalnih zemljišč, dejansko za profitno dejavnost. Drugostopni organ zaključuje, da je strošek najemnin prikrit kot strošek vzdrževanja funkcionalnega zemljišča. 4. Razen tega drugostopni organ pojasnjuje, da v zadevi ni sporno, da so bili zadevni objekti obnovljeni, kakor je bilo predvideno z vlogo in da predmet naložbe služi namenu oziroma se uporablja za dejavnost, za katero so bila pridobljena sredstva. Namestitev funkcijskih točk širokopasovnega omrežja v zadevnih objektih, ki zasedajo relativno majhno površino od 5 do 9 m2 glede na celotno površino objektov, ne more vplivati na izvajanje dejavnosti, ki so bile predvidene v vlogi. Z namestitvijo funkcijskih točk širokopasovnega omrežja v sporne objekte tako ni prišlo do uporabe sredstev v nasprotju z namenom, zaradi katerega so bila stranki dodeljena, niti do uporabe naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Iz tega razloga drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopna odločitev sicer pravilna, vendar delno obrazložena z napačnimi razlogi.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne drži ugotovitev drugostopnega organa, ki ocenjuje, da naj bi bile pogodbe o brezplačni uporabi prostorov po svoji vsebini najemne pogodbe in zanika, da bi pri tem šlo za prikrito zaračunavanje najemnine, kot to ocenjuje tožena stranka. V navedenih gasilskih domovih so na podlagi pogodb o brezplačni uporabi prostorov z dne 6. 1. 2014 nameščene funkcijske točke širokopasovnega omrežja, kar je v javnem interesu in so bila za to pridobljena nepovratna sredstva. Vendar pa na osnovi tega ni mogoče zaključiti, da se s tem v omenjenih gasilskih domovih opravlja profitna dejavnost. Lastniki gasilskih domov so prostovoljna gasilska društva, to so društva v javnem interesu. Kot društva so k neprofitnosti delovanja zavezani že z zakonom. Po mnenju tožeče stranke gre za profitno dejavnost takrat, ko sta izpolnjeni dve predpostavki in sicer, ko je cilj dejavnosti pridobivanje dobička in je lastnikom prepuščeno, da ustvarjen dobiček razporejajo po prostem preudarku. V obravnavanem primeru ti dve predpostavki nista izpolnjeni, saj morajo gasilska društva pri opravljanju dovoljene dopolnilne pridobitne dejavnosti dosledno spoštovati načelo neprofitnosti. V skladu s takim stališčem bi morala občina vračati sredstva tudi, če bi prostovoljno gasilsko društvo v gasilskem domu organiziralo gasilsko veselico s srečolovom. V zvezi z naložbo se torej ne opravlja profitna dejavnost. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži, da tožeči stranki vrne izterjani znesek s pripadki. Zahteva tudi povrnitev stroškov za pritožbo v upravnem sporu, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi svoje odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožeča stranka je bila uspešna s prijavo na javni razpis za ukrep 322 – Obnova in razvoj vasi, objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2009 z dne 27. 3. 2009. Odobrena so ji bila sredstva za obnovo desetih gasilskih domov, ta pa so ji bila izplačana z odločbo z dne 27. 10. 2011. Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo ji je bilo naloženo, da mora del teh sredstev v znesku 33.719,86 € vrniti.

9. V obravnavani zadevi je glede na določbo prvega odstavka 128. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (Uradni list RS, št. 28/2011 s spremembami do št. 38/2014) treba uporabiti Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (Uradni list RS št. 73/2008, 17/2009) – Uredba PRP.

10. Materialnopravna podlaga odločitve so določila 8. točke prvega odstavka 74. člena Uredbe PRP, po kateri se mora v zvezi z naložbo opravljati neprofitna dejavnost, in tretjega odstavka 89. člena te uredbe, po kateri se mora naložbena dejavnost, za katero upravičenec prejme sredstva, opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju se ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter se naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer jih je treba vrniti z zamudnimi obrestmi. Podlaga za izdajo odločbe o vračilu sredstev pa je v četrtem odstavku 90. člena Uredbe PRP, po kateri Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izda odločbo, s katero zahteva vračilo dodeljenih sredstev, če prejemnik sredstva uporablja v nasprotju z namenom, za katerega so mu bila dodeljena, ali ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe in odločbe o dodelitvi sredstev.

11. Tudi pogoji javnega razpisa določajo, da mora prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva uporabil nenamensko oziroma bistveno spremenil naložbo, vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Kot bistvene spremembe naložbe za ta ukrep štejejo spremembe, ki: - bistveno vplivajo na naravo naložbe ali pogoje izvajanja ali ki dajejo prejemniku sredstev neupravičeno prednost; - so posledica spremembe v naravi lastništva infrastrukturnega objekta.

12. Kot izhaja iz določb tretjega odstavka 89. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, pomeni kršitev pogojev javnega razpisa, če upravičenec uvede spremembe, ki bistveno vplivajo na naravo naložbe. Ugotoviti je torej treba, ali je sprememba naložbe bistvena. Bistvena sprememba naložbe po presoji sodišča pomeni, da gre za spremembe projekta, objekta oziroma dejavnosti, kateri so bila dodeljena sredstva, ki relevantno spremenijo namen, karakter in vsebino tega, čemur so bila sredstva namenjena. To pomeni, da namenjena sredstva ne služijo namenu, za katerega so bila dodeljena, ampak se uporabljajo v bistvenem, pretežnem oziroma prevladujočem delu za povsem drug namen. Kdaj gre za tako situacijo, je treba presojati v vsakem primeru posebej.

13. V obravnavani zadevi je bilo od 5 do 9 m2 površine prostorov v treh gasilskih domovih uporabljeno za potrebe funkcijskih točk širokopasovnega interneta. Drugostopni organ v svoji odločbi ugotavlja, da gre za relativno majhen del površine glede na celoto objektov – gasilskih domov, kar ne more vplivati na izvajanje dejavnosti, ki so bile predvidene v vlogi. Z namestitvijo funkcijskih točk širokopasovnega omrežja v sporne objekte tako ni prišlo do uporabe sredstev v nasprotju z namenom, zaradi katerega so bila stranki dodeljena, niti do uporabe naložbe v nasprotju s tem namenom.

14. Drugostopni organ se torej strinja, da zaradi namestitve funkcijskih točk širokopasovnega interneta ni prišlo do uporabe sredstev v nasprotju z namenom, za katerega so bila ta dodeljena. Ne glede na to, pa se strinja s prvostopno odločitvijo, ker meni, da se v gasilskih domovih s tem posegom izvaja pridobitna dejavnost. 15. Po presoji sodišča je treba tudi pri odgovoru na vprašanje, ali se v zvezi z naložbo opravlja pridobitna dejavnost v smislu 8. točke prvega odstavka 74. člena Uredba PRP, izhajati iz dejanskih okoliščin, ali gre za dejavnost, ki bistveno vpliva na naravo naložbe. Sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Pritrditi je treba zaključku drugostopnega organa, da 5 do 9 m2 površine gasilskih domov prepuščenih za funkcijske točke širokopasovnega interneta ne more vplivati na rabo, namen in funkcijo gasilskih domov kot celoto. Iz ugotovitev drugostopnega organa izhaja, da je celotna površina gasilskih domov bistveno večja in da gre torej za majhen del celotne površine. To pa pomeni, da sredstva, ki so bila namenjena za obnovo gasilskih domov, niso bila uporabljena v nasprotju z namenom, za katerega so bila dana in da naložba kot taka opravlja svojo funkcijo, zato namestitev funkcijskih točk širokopasovnega interneta v obravnavani zadevi ne pomeni pridobitniške narave naložbe. Ker gre v obravnavanem primeru v celoti gledano za nebistveno spremembo, ta ne pomeni nastanka okoliščin, ki bi lahko bile podlaga za vrnitev sredstev.

16. Po obrazloženem je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, to je določba četrtega odstavka 90. člena Uredbe PRP, saj v obravnavanem primeru ne gre za bistveno spremembo naložbe, ki ima značaj pridobitne dejavnosti. Glede na to je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpravilo, toženi stranki pa naložilo, da tožeči stranki povrne izterjana sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izterjave, to je 1. 12. 2014 do plačila.

17. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe v upravnem postopku. Glede na izid tega upravnega spora, je tožeča stranka upravičena tudi do teh stroškov. Te ji je sodišče odmerilo po tar. št. 2200 takrat veljavne Odvetniške tarife v višini 541,00 € in tar. št. 6002 v znesku 20,00 €. Skupaj je sodišče tožeči stranki odmerilo stroške v višini 561,00 € in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Tožeča stranka je priglasila tudi stroške tega upravnega spora, katere ji je sodišče odmerilo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1. Ker je bila tožeča stranka s tožbo uspešna, je upravičena do povrnitve stroškov (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku). Te ji je sodišče odmerilo v skladu s tar. št. 40 sedaj veljavne Odvetniške tarife v višini 800 točk oziroma 367,20 €, k čemur je sodišče prištelo še 7,34 € za materialne stroške (tretji odstavek 33. člena Odvetniške tarife). Skupaj je sodišče tožeči stranki odmerilo stroške v višini 374,54 € in jih skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

19. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).