Jedro

Zahteva po natančni in konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja (kot formalnega pogoja) terja, da je sporno pravno vprašanje oblikovano tako, da ga lahko Vrhovno sodišče prepozna (ovrednoti) kot pravno vprašanje, ki ima objektivni pomen za pravni red kot celoto (vprašanje, ki presega pomen ene same zadeve). Samo na tak način je Vrhovnemu sodišču tudi omogočeno, da na tako sporno pravno vprašanje odgovori. Vrhovno sodišče namreč s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Ministrstva za kulturo z dne 12. 5. 2016, s katerim je v ponovnem postopku (na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi 67. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 84. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine - ZVKD-1) odločilo, da se v register nepremične kulturne dediščine vpiše enota dediščine z oznako EŠD 29847 z imenom Izola - Lokacija škvera.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, kršitve pravil postopka in ustavnih pravic. Predlaga, naj Vrhovno sodišče spremeni izpodbijani upravni akt. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ker Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015), v nadaljevanju zaradi pojasnila revidentki navaja le bistvene preudarke, zaradi katerih revizije ni vsebinsko obravnavalo.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da je mogoče revizijo dovoliti zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.1 Revidentka tem zahtevam ni zadostila.

7. V reviziji navaja "da gre v obravnavani zadevi za presojo pomembnega pravnega vprašanja, oziroma gre za neposreden poseg v lastninsko pravico tožeče stranke na nepremičninah, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. Upravno sodišče je izdalo izpodbijano sodbo v zvezi z izpodbijano odločbo, ki pa je več kot očitno nepravilna in nezakonita in krši več temeljnih pravnih načel, ki jih urejata ZUP in ZUS-1, ter je v nasprotju z Ustavo RS."

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s svojimi navedbami ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavljeno.

9. Zahteva po natančni in konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja (kot formalnega pogoja) namreč terja, da je sporno pravno vprašanje oblikovano tako, da ga lahko Vrhovno sodišče prepozna (ovrednoti) kot pravno vprašanje, ki ima objektivni pomen za pravni red kot celoto (vprašanje, ki presega pomen ene same zadeve). Samo na tak način je Vrhovnemu sodišču tudi omogočeno, da na tako sporno pravno vprašanje odgovori. Vrhovno sodišče namreč s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da je v svojih številnih primerih sprejelo stališče, da z navajanjem revizijskih razlogov, s katerimi revident izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, samo po sebi - brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja - izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije ni izkazano.2

10. Ker pogoji za dovoljenost revizije tako niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014. 2 Na primer odločbe Vrhovnega sodišča RS: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013, X Ips 254/2013 in druge).