Jedro

Odločba o ugotovitvi lastnosti zavarovanca izdana na podlagi 15. člena ZPIZ-2 je ugotovitvene narave. Deklaratorna odločba pa lahko učinkuje tudi za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je po zakonu pomembno za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 14. 7. 2017 in odločbe št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 4. 4. 2017 ter odločbo tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 14. 12. 2017 in odločbo št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 7. 3. 2017 ter odločila, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je pravica do pokojnine pravica na podlagi vplačanih prispevkov, zato ima premoženjsko pravni značaj. Je le izplačilo zavarovanja, ne pa socialni transfer. Odvzem pokojnine predstavlja poseg v pravico do zasebne lastnine. Za prejemanje starostne pokojnine ima izpolnjene vse pogoje. Vse do 31. 10. 2016 je bila vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi zaposlitve na ministrstvu A. za polni delovni čas. Napačna je odločitev tožene stranke, da nima pravice do starostne pokojnine, ker je vpisana v poslovnem registru kot detektivka s. p. Na podlagi izpisa AJPES o izbrisu iz poslovnega registra z dne 10. 3. 2017, ji tožena stranka od 1. 4. 2017 izplačuje le akontacijo pokojnine. Sodišče je nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje ter pritrdilo nezakonitemu ravnanju tožene stranke. V Poslovni register je bila vpisana kot evidentiran detektiv od leta 1998, ko je pridobila licenco. Vpis v davčni register je potreben pred začetkom opravljanja detektivske dejavnosti. Potrdilo FURS izkazuje, da v davčnem registru ni bila nikoli zavedena kot detektivka in ni opravljala dejavnosti, zato ni pravne podlage za ugotavljanje lastnosti zavarovanca. Prišlo je do nedopustnega posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišča. Gre za retroaktiven poseg v pridobljene pravice, saj je mogoče odločati le za vnaprej. Predlaga, da sodišče odpravi odločbe izpodbijane tožene stranke in ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo vsa bistvena dejstva za odločitev ter s pravilno uporabo materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katero pritožbeno sodišče pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ... in odločbo št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 4. 4. 2017, s katero je bilo odločeno, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja druge dejavnosti na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-2 od 1. 11. 2016 do 10. 3. 2017 za polni zavarovalni čas (40 ur na teden). Prav tako je presojalo izpodbijano dokončno odločbo tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 14. 12. 2017 in odločbo št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 7. 3. 2017, s katero je bilo odločeno, da se odločba ZPIZ št. ... z dne 3. 10. 2016 na podlagi 183. člena ZPIZ-2 spremeni tako, da zavarovanka nima pravice do starostne pokojnine, odločba pa učinkuje od 1. 4. 2017 dalje.

6. V zadevi je sporno ali je tožnica kljub temu, da je bila vpisana v register za opravljanje detektivske dejavnosti upravičena do izplačevanja priznane pokojnine.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz celotnega procesnega gradiva, ki tvori podlago sodbe je razvidno, da je bila tožeči stranki z odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 10. 2016 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 763,32 EUR na mesec od 1. 11. 2016 dalje. Odjava iz obveznega zavarovanja potrjuje, da je bila tožnica do 31. 10. 2016 v delovnem razmerju pri ministrstvu A., Izpis iz AJPES izkazuje, da je bila v obdobju od 21. 4. 1998 do 10. 3. 2017 vpisana v poslovnem registru AJPES kot B.B., detektivka s.p. 8. Kot že pravilno opozarja sodišče je za presojo sporne zadeve odločilen drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 183. člena ZPIZ-2, ki določa pogoje neprave obnove ter določila Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 111/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZMEPIZ-1), ki določa postopek vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

9. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve sodbe povzelo dejansko stanje in na tej podlagi poglobljeno in razumljivo obrazložilo uporabo določil zakona, na podlagi katerega je sklepati, da je tožena stranka pravilno uporabila določbo 183. člena ZPIZ-2, zato sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju, tega ne ponavlja znova. V 17. točki obrazložitve sodbe je ustrezno odgovorjeno tudi na pritožbeni očitek o nedopustnem posegu v pravnomočno urejeno pravno razmerje, ob zatrjevanju, da je bila tožnici z odločbo z dne 3. 10. 2016 že priznana pravica do starostne pokojnine. Sodišče je v 19. točki obrazložitve tudi pravilno izpostavilo, da je odločba o ugotovitvi lastnosti zavarovanca izdana na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ugotovitvene narave. Deklaratorna odločba pa lahko učinkuje tudi za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je po zakonu pomembno za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.

10. Pritožbeno sodišče popolnoma soglaša z razlogovanjem sodišča, opredeljeno v 20. točki obrazložitve glede zatrjevane protiustavnosti ravnanja tožene stranke, ko je z izdajo odločbe v postopku neprave obnove posegla v odločbo z dne 10. 3. 2016, s katero ji je bila priznana pravica do starostne pokojnine. Sodišče prve stopnje je podrobno povzelo odločitev Ustavnega sodišča, ki je zadevo presojalo z vidika ali so bile s takšno zakonsko ureditvijo kršene z ustavo zagotovljene pravice.1 Morebitna teža položaja, v katerem naj bi se znašel samostojni podjetnik, ki iz te dejavnosti ne ustvarja zadostnih dohodkov ne more biti razlog za to, da se takšni osebi ne bi bilo treba vključiti v zavarovanje in plačevati prispevkov za zavarovanje.2 Skladno z ustavnimi pravicami je torej pravilna odločitev in ravnanje tožene stranke, da tožnica ni upravičena do izplačevanja starostne pokojnine, v obdobju v katerem je imela registrirano dejavnost, pa čeprav iz tega naslova de facto ni prejemala dohodkov. Ustava ob pogoju plačanih prispevkov zagotavlja pravico do pokojnine le, če so izpolnjeni tudi vsi drugi razumno določeni pogoji.

11. Nenazadnje pa je tožena stranka ob ugotovljenem izbrisu z dne 10. 3. 2017 tožeči stranki 17. 3. 2017 izdala nalog za izplačevanje akontacije starostne pokojnine.3 Socialna varnost tožeče stranke ni ogrožena, saj se v postopku uveljavljanja pravic, ko na podlagi dostopnih podatkov, še ni mogoče odločiti o pravici, izda nalog za izplačilo akontacije. Namen akontacije je zagotoviti materialno eksistenco upravičencev, ki sicer izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja, zaradi manjkajočih podatkov, pa še ni mogoče izdati pravilne odločbe.

12. Neuspešna je tudi pritožbena navedba, da je podlaga za ugotavljanje lastnosti zavarovanca, izkazan vpis v davčni register pred začetkom opravljanja detektivske dejavnosti, saj je sodišče v 18. točki obrazložitve sodbe pravilno analiziralo določilo 3. člena Zakona o detektivski dejavnosti v povezavi z določili ZMEPIZ glede postopka vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in določila ZPIZ, ki določa elemente za nastanek zavarovalnega razmerja.4 V tem sporu je bistveno le, da je obveznost zavarovanja za opravljanje samostojne dejavnosti vezana izključno na pravni položaj in s tem na status, ne pa na obseg prihodkov, kar je sodišče ustrezno pojasnilo.

13. Odločitev tožene stranke je skladna z veljavno zakonodajo, tožeči stranki pa tudi niso bile kršene ustavne pravice, kot jih uveljavlja v pritožbi. Pritožbeno sodišče je na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Da zakonski ureditvi, ki je bila ob presoji pred Ustavnim sodiščem, ni mogoče očitati, da ne zasleduje ustavno dopustnih ciljev, ki jih je z njenim sprejetjem želel doseči zakonodajalec (medgeneracijska pravičnost, izenačitev položaja zavarovancev, finančna vzdržnost pokojninskega sistema) in je z njimi tesno povezana. V 30. točki je izpostavljeno, da situacija, ko se morajo obvezno zavarovati tudi samostojni podjetniki, ki iz te dejavnosti ne dosegajo dohodka, ali pa ta ne presega zneske minimalne plače v tem letu, ne posega v ustavno zagotovljeno pravico do socialne varnosti (50. člen Ustave RS). 2 Težji socialni položaj, v katerem naj bi se znašel posameznik je izključno posledica nerentabilnosti njegove dejavnosti, ki se jo je kljub temu odločil ohranjati in da enako velja v konkretnem primeru za tožečo stranko. 3 Tožnici se do dokončne odmere od 1. 4. 2017 dalje izplačuje akontacija starostne pokojnine v znesku 765,19 EUR na mesec. 4 Za zavarovanje na podlagi zakona (ex lege) z vzpostavitvijo pravnega razmerja ni potrebna privolitev zavarovanca. Le-to traja brez prekinitev in brez možnosti odpovedi ves čas, dokler so izpolnjeni zakonski pogoji.