Jedro

Za sojenje v sporu med državo in policistom zaradi škode, ki jo je ta povzročil tretji osebi na svojem delu, je stvarno pristojno delovno in socialno sodišče.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je proti tožencema pri Okrajnem sodišču v Kranju vložila tožbo zaradi plačila zneska 1,525.294,38 SIT. Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 22.2.1999 izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo odstopilo v obravnavanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Škofji Loki. Predstojnica Okrajnega sodišča v Škofji Loki je dne 31.3.2000 podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča z obrazložitvijo, da sta toženca policista na Policijski postaji v Škofji Loki, s katerima sodniki Okrajnega sodišča v Škofji Loki pri svojem delu tesno in pogosto sodelujejo. Vendar pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojim sklepom z dne 1.6.2000 opr. št. I R 18/2000 odločilo, da se predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne ugodi.

Okrajno sodišče v Škofji Loki je dne 9.5.2001 sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku 1999 - v nadaljevanju ZPP) z oceno, da ni podana stvarna pristojnost rednega sodišča, temveč delovnega sodišča. Predmet postopka je namreč zahtevek delodajalca (Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije) proti delavcema za škodo, ki sta jo kot policista povzročila na delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Zato predlaga, naj se zadeva odstopi v reševanje pristojnemu delovnemu sodišču. Predlog je utemeljen.

Tožbena trditvena podlaga in drugi podatki spisa kažejo, da je tožencema očitano, da sta tretji osebi povzročila škodo pri opravljanju svojega dela policistov. Podana naj bi torej bila materialna odgovornost delavcev (tožencev) v zvezi z delovnim razmerjem med njima in tožečo stranko. Po določbi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98) so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Prav za takšen spor gre v tem primeru. Tožeča stranka je namreč po tožbenih trditvah že poravnala škodo, ki naj bi jo toženca kot delavca v delovnem razmerju povzročila tretji osebi. Zato je bilo treba po določbi prvega odstavka 24. člena in ob uporabi določbe drugega odstavka 25. člena ZPP - ne glede na to, da do spora o pristojnosti med sodišči različne vrste še ni prišlo - odločiti o prenosu zadeve na stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju.