Jedro

Tožena stranka po pozivu sodišča ni v roku predložila pravilnega pooblastila, to je takega, ki bi ga podpisal zakoniti zastopnik pravn osebe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato je pritožba nedovoljena in je bila pravilno zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je sodišče razsodilo s sodbo, opr. št. P 264/96 z dne 20.11.1998. Proti tej sodbi je vložila pritožbo tožena stranka, to pritožbo pa je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno. Proti zadnjemu sklepu se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da sta pritožbo tožene stranke proti sodbi podpisala M. D. kot pomočnik direktorja in vodja sektorja premoženjskih zavarovanj ter A. I. kot samostojni referent za zavarovalnopravne zadeve. Narava delovnih obveznosti na delovnem mestu, ki ga opravljat podpisnika pritožbe, med drugim zajema tudi zastopanje Zavarovalnice X d.d. v vseh postopkih pred rednimi sodišči, zato tožena stranka ne vidi razloga za odločitev sodišča, da pritožbo zavrne kot nedovoljeno Pritožba je bila vložena v korist tožene stranke in do vložitve pritožbe sodišče ni pozivalo stranke, da predloži ustrezno pooblastil oz. da je tožena stranka nepravilno zastopana pred sodiščem. Tožena stranka je ob pozivu sodišča predložila takšno pooblastilo kot vedno. Ker zoper njega nobeno sodišče v Sloveniji ni imelo pripomb, je tožen stranka utemeljeno verjela, da je predloženo pooblastilo pravilno, zato tudi ni prilagala pooblastila generalne direktorice Zavarovalnic X d.d., ki pa ga sedaj prilaga k pritožbi. Po mnenju tožene stranke j sodišče z zavrženjem pritožbe storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, saj če po mnenju sodišča stranka že tekom postopka ni bila pravilno zastopana, bi moralo sodišče že med postopkom po uradni dolžnosti ves čas paziti ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec upravičen za zastopanje, ne pa da to stori šele v postopku pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena izvajanja niso točna, kajti toženo stranko je v postopku na prvi stopnji zastopal pooblaščenec J. J., ki je predložil ustrezno pooblastilo (list. št. 10). Pritožbo proti sodbi pa je tožen stranka vložila dne 5.1.1999 s podpisom M. D. in A. I., kot v izpodbijanem sklepu ugotavlja prvostopno sodišče, ki je tudi ugotovilo, da je iz sodnega registra razvidno, da navedena nista niti zakonita niti statutarna pooblaščenca. Za opravljanje pravdnih dejanj za toženo stranko sta torej potrebovala pooblastilo, ki pa ga nista predložila. Pritožbeno zatrjevanje o naravi delovnih obveznosti podpisnikov pritožbe, ki zajema tudi zastopanje, je nerelevantno gled na določbe Zakona o pravdnem postopku o zastopanju in pooblaščencih. Ko je prvostopno sodišče v skladu z drugim odst. 98. čl. ZPP pozvalo podpisnika pritožbe, da predložita pooblastilo, v danem 8-dnevnem rok nista predložila pravilnega pooblastila, ampak neustrezno pooblastilo (B1), ki ga prvostopno sodišče utemeljeno ni upoštevalo. Neutemeljeno je pritožbena trditev, da je tožena stranka predložila takšno pooblastilo kot vedno. Pravilno pooblastilo mora podpisati zakoniti zastopnik pravne osebe, vpisan v sodni register. Po pozivu predloženo pooblastilo tožene stranke ni tako. Tožena stranka torej v roku ni predložila pravilnega pooblastila, zaradi česar je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, zaradi česar je takšna pritožba nedovoljena, nedovoljena pritožba pa se zavrže (prvi in tretji odst. 358. čl. ZPP). Naknadno p izteku posebnega roka in po izdaji sklepa o zavrženju pritožbe predloženo pravilno pooblastilo na izpodbijano odločitev ne more vplivati. Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da pritožba ni utemeljena in da zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 380. čl. ZPP).