Jedro

Agencija bi lahko ugotovila neuspešnost ponudbe za odkup delnic izdajatelja šele s pravnomočnostjo odločbe vlade o odklonitvi dovoljenja k nameravanemu prevzemu delnic izdajatelja. Šele tedaj bi namreč možnost odklonitve dovoljenja k nameravanemu prevzemu omenjenih delnic kot negotovo dejstvo postala gotovo dejstvo, s čimer bi bil izpolnjen razvezni pogoj, ki bi upravičeval agencijo izdati odločbo po 43. členu ZPre. Če je Agencija neuspešnost ponudbe za odkup delnic ugotovila prezgodaj, njena odločba pa je postala pravnomočna, je s tem postala neizpodbojna ne glede na izid upravnega spora, v katerem izpodbija ponudnik odločbo, s katero je vlada odklonila izdajo dovoljenja za prevzem.

Pravni interes kot procesna predpostavka je upošteven tudi v pritožbenih postopkih, v katerih preizkuša sodišče zakonitost odločb agencije.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1./ Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: agencija) je z odločbo predsednika senata z dne 28.12.1998 (drugi in tretji odstavek 56. člena Zakona o prevzemih - Ur. list RS štev. 47/97; v nadaljevanju: ZPre) izdala ponudniku dovoljenje za objavo ponudbe za odkup 170.325 delnic izdajatelja.

2./ Ugovor izdajatelja zoper odločbo pod točko 1./ je agencija z odločbo senata (šesti in osmi odstavek 56. člena ZPre) z dne 20.1.1999 opr. štev. 2/171/AG-99/56 zavrnila kot neutemeljen in potrdila izpodbijano odločbo.

3./ Dne 28.1.1999 je izdajatelj vložil pritožbo zoper odločbo pod točko 2./.

4./ Z odločbo z dne 28.1.1999 štev. 300-06/98-7(N) je Vlada Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 82. člena ZPre zavrnila izdajo dovoljenja ponudniku k nameravanemu prevzemu delnic izdajatelja.

5./ Na podlagi odločbe pod točko 4./ je agencija dne 1.2.1999 izdala pod štev. 2/171/AG-98/104 odločbo, s katero je v skladu s 43. členom ZPre (glej tudi 49. člen ZPre), ugotovila, da ponudba ponudnika za odkup delnic izdajatelja ni bila uspešna.

Po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) je ena od procesnih predpostavk za sodno varstvo obstoj pravnega interesa. Ker se ZPP smiselno uporablja tudi na vseh stopnjah odločanja po določbah ZPre (drugi odstavek 56. člena ZPre v zvezi drugim odstavkom 161. člena in tretjim odstavkom 170. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev - Ur. list RS štev. 6/94), je obstoj pravnega interesa kot procesna predpostavka upošteven tudi v pritožbenih postopkih, v katerih preizkuša sodišče zakonitost odločb agencije.

Izdajatelj je imel pravni interes izpodbijati s pritožbo odločbo agencije pod točko 2./ zgoraj glede na to, da je agencija dovolila objavo javne ponudbe za odkup delnic, ki jih je izdal. Ta tudi še ni prenehal z izdajo odločbe vlade pod točko 4./ zgoraj, pa tudi ne z izdajo odločbe agencije pod točko 5./ zgoraj. Obe omenjeni odločbi je namreč (bilo) možno izpodbijati; odločbo vlade s tožbo v upravnem sporu, odločbo agencije pa s pritožbo. Agencija bi lahko ugotovila neuspešnost ponudbe za odkup delnic izdajatelja šele s pravnomočnostjo odločbe vlade o odklonitvi dovoljenja k nameravanemu prevzemu delnic izdajatelja. Šele tedaj bi namreč možnost odklonitve dovoljenja k nameravanemu prevzemu omenjenih delnic kot negotovo dejstvo postala gotovo dejstvo, s čimer bi bil izpolnjen razvezni pogoj, ki bi upravičeval agencijo izdati odločbo po 43. členu ZPre.

Ne glede na to, da je agencija odločbo pod točko 5./ izdala prezgodaj, pa je ta postala pravnomočna. Ponudnik zoper njo ni vložil pritožbe. S tem je postala neizpodbojna. V drugem odstavku 161. člena določa namreč Zakon o trgu vrednostnih papirjev, da se v postopku odločanja agencije določbe ZPP o izrednih pravnih sredstvih tudi smiselno ne uporabljajo. To pa pomeni, da tudi morebitna odprava odločbe iz 4./ točke zgoraj v upravnem sporu v nobenem primeru ne more imeti za posledico izpodbitja odločbe pod točko 5./. S pravnomočnostjo odločbe pod 5./ (Agencija je sporočila, da je odločba postala pravnomočna 9.2.1999) je torej pravni interes izdajatelja na pritožbenem sodnem varstvu prenehal. V zadevi, na katero se sklicuje izdajatelj zatrjujoč, da ima še vedno pravni interes za odločitev o pritožbi, je bila situacija drugačna. V njej je ponudnik odločbo agencije o ugotovitvi neuspešnosti ponudbe za odkup izpodbijal s pritožbo.

Izdajatelj utemeljuje pravni interes na odločitvi o pritožbi tudi z okoliščino, da bi njegov uspeh v pritožbenem postopku pomenil, da ponudnik iz delnic, ki bi jih pridobil v nasprotju z določbami ZPre, ne bi imel glasovalnih pravic. Teh pa ponudnik nima ne glede na morebitni izdajateljev uspeh v pritožbenem postopku. Zaradi pravnomočne odločbe pod točko 4./ zgoraj, ki ugotavlja neuspešnost ponudbe za odkup zaradi nastopa razveznega pogoja, so vse morebiti že sklenjene pogodbe o odkupu delnic prenehale veljati (četrti odstavek 11. člena ZPre, tretji odstavek 74. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker delnice, ki so bile predmet odkupa po omenjenih pogodbah, glede na navedeno niso prešle na ponudnika, ta iz njih ne more izvajati nobenih upravičenj. Če pa je ponudnik izven javne ponudbe za odkup delnic izdajatelja pridobil kakšne njegove delnice v nasprotju z določbami ZPre, pa že zakon sam določa, da na njihovi podlagi nima pravice do glasovanja oziroma upravljanja družbe (prvi odstavek 55. člena ZPre).

Glede na navedeno izdajatelj tudi z zadnje navedenega vidika nima pravnega interesa za odločanje na pritožbeni stopnji.Ker torej pravnega interesa kot procesne prepostavke sodnega odločanja v času odločanja o utemeljenosti izdajateljeve pritožbe ta več nima, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.