Jedro

V postopku izvršitve varstvenega ukrepa ni dopustno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na akt, s katerim je bil varstveni ukrep izrečen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 89. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06-odl.US) zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 1999/2004-14 z dne 23.3.2005, ki je bil potrjen s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 490/2005 z dne 18.5.2005. S sklepom z dne 23.3.2005 je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.10.2004. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti pozivu Upravne enote Novo mesto z dne 6.7.2004, s katerim je prvostopni organ pozval tožnika, da naj zaradi izrečene stranske kazni v postopku za prekršek v petih dneh izroči upravni enoti svoje vozniško dovoljenje. Prvostopno sodišče je tožbo zavrglo zato, ker je tožnik med tem že sam izročil vozniško dovoljenje, s čemer je prenehal njegov pravni interes za vložitev tožbe.

S sklepom, izpodbijanim v tem pritožbenem postopku, pa je prvostopno sodišče zavrglo tožnikov predlog za obnovo navedenega postopka, saj tožnik v njem ni navedel, po kateri točki 1. odstavka 85. člena ZUS vlaga predlog za obnovo postopka in ker prav tako ni navedel dokazov oziroma okoliščin, ki razloge za obnovo postopka verjetno izkazujejo, s čemer ni izkazal, da bi bil zakoniti razlog za obnovo postopka vsaj verjeten.

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje. Prepričan je, da je v spletu okoliščin, kakršen je v tem primeru, obnova postopka povsem upravičena in utemeljena. Meni, da je prvostopno sodišče preveč rutinsko obravnavalo tožbo v glavni stvari. Ponovno navaja, da je s traktorjem vozil v smislu javnega cestnega prometa le, kolikor je potreboval za dostop do njiv in za prečkanje ceste. Pa še za to ga je prijel policist in mu je bil v postopku za prekršek izrečen ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Meni, da je treba izvesti rekonstrukcijo dogodka na kraju samem, saj bi se le tako lahko ugotovilo dejansko stanje. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka odpravi in postopek obnovi ter v njem izvede ponujene dokaze.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno, saj se pritožbeni razlogi, ki jih v pritožbi uveljavlja, sploh ne nanašajo na izpodbijani sklep oziroma na odločitev v zadevi, v kateri predlaga obnovo postopka, to je v zadevi izvršitve varstvenega ukrepa, temveč se nanašajo na postopek o prekršku, ki pa je bil pravnomočno končan in mu je bila v tem postopku kot stranska kazen naložen tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.

Tožniku je bila namreč z odločbo sodnika za prekrške Novo mesto z dne 11.3.2003, izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek, ki je postala pravnomočna dne 16.2.2004, obravnavano vozniško dovoljenje pa je postalo neveljavno z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. Posledica navedene sankcije je tudi obveznost storilca prekrška, da vrne neveljavno vozniško dovoljenje. Izvršitev tega ukrepa pa poteka v skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000 in 59/2002), ki določa, da je storilec prekrška dolžan vozniško dovoljenje, pri katerem je že nastopila neveljavnost, izročiti pristojnemu upravnemu organu. V zvezi z izvršitvijo tega je upravna enota tožnika pozvala, naj v petih dneh predloži upravno dovoljenje, zoper ta poziv pa se je tožnik pritožil in ker je bila pritožba zavrnjena, vložil tožbo, ki pa jo je prvostopno sodišče zavrglo s sklepom z dne 23.3.2005, ki ga je potrdilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojim sklepom, št. I Up 490/2005-2 z dne 18.5.2005. Predmet upravnega spora je bila torej zgolj presoja zakonitosti in pravilnosti aktov tožene stranke in prvostopnega organa v zvezi z izvršitvijo pravnomočne odločbe o prekršku, ne pa sama odločba o prekršku. Tožnik pa v pritožbi uveljavlja razloge, ki se nanašajo na odločbo o prekršku, saj hoče, da se obnovi postopek tako, da bi se ponovno ugotavljalo, ali je storil prekršek, glede katerega je bil postopek pravnomočno končan že v letu 2002 in v zvezi s katerim je moral oddati svoje vozniško dovoljenje.

Ker se torej pritožbeni ugovori po vsebini ne nanašajo na sklep o zavrženju predloga za obnovo sodnega postopka, kar bi bil lahko predmet tega pritožbenega postopka, je pritožbeno sodišče, ker niti niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu in zmotna uporaba materialnega prava, 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS in 3. odstavkom 72. člena ZUS) na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.