Jedro

Ker je sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni sodbi odločilo, da mora obsojeni denarno kazen v višini 3.300,00 EUR plačati v roku treh mesecev, to je do 6. 7. 2022, kar obsojeni ni storil, prošnjo za obročno plačilo denarne kazni pa je podal prepozno, in sicer dne 4. 10. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) predlog obsojenega za obročno plačilo denarne kazni z dne 4. 10. 2022, zavrglo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojeni, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da je obsojenec predlog za obročno plačilo denarne kazni vložil prepozno, saj je sodba Okrožnega sodišča na Ptuju I K 48783/2021 z dne 17. 12. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Kp 48783/2021 z dne 17. 3. 2022 postala pravnomočna dne 6. 4. 2022. Tako da je rok za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni potekel dne 6. 7. 2022. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa, je obsojeni prošnjo za obročno plačilo denarne kazni vložil dne 4. 10. 2022, torej po poteku zakonito določenega roka.

5. Ker je sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni sodbi odločilo, da mora obsojeni denarno kazen v višini 3.300,00 EUR plačati v roku treh mesecev, to je do 6. 7. 2022, kar obsojeni ni storil, prošnjo za obročno plačilo denarne kazni pa je podal prepozno, in sicer dne 4. 10. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita. Obsojeni, ki v bistvu v pritožbi ponavlja navedbe iz prošnje za obročno plačilo denarne kazni, ne more biti uspešen, tudi ne, ko se zavzema za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, saj za tak predlog v pritožbi ne navaja ustreznih razlogov. Okoliščina, da se nahaja na prestajanju zaporne kazni, zaradi česar je v stresu, pa ni razlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje.

6. Glede na navedeno, in ker obsojeni v pritožbi niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče o njegovi pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Pritožbeno sodišče je obsojenega oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, glede na njegovo finančno stanje, saj se nahaja na prestajanju zaporne kazni (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I Zakona o kazenskem postopku).