Jedro

Ker ima lahko izbris prijave kandidata iz prednostnega vrstnega reda za zasedbo prostih mest sodniških pripravnikov vpliv na pravico kandidata do opravljanja sodniškega pripravništva po ZPDI, je zoper odločitev o izbrisu sodno varstvo pravice zagotovljeno v upravnem sporu.

Višja sodišča so po zakonu dolžna prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest voditi za obvezno sodniško pripravništvo, torej za kandidate za sodniške pripravnike, ki še niso pridobili (in udejanjili) pravice do opravljanja obveznega sodniškega pripravništva (prvih osem mesecev). Ker je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe obvezni del pripravništva že opravil, to pomeni, da je pravico do opravljanja sodniškega pripravništva pridobil in ta del usposabljanja tudi že zaključil, je odločitev predsednika višjega sodišča, da se njegove prijave ne ohrani na prednostnem vrstnem redu za opravljanje obveznega sodniškega pripravništva, pravilna in v skladu z namenom zakonodajalca.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo predsednik Višjega sodišča v Celju (v nadaljevanju: predsednik sodišča) ni ugodil prošnji tožnika za ohranitev njegove prijave na prednostnem vrstnem redu za opravljanje pripravništva v delovnem razmerju pri Višjem sodišču v Celju za čas izbirnega usposabljanja.

2. V obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da je tožnik dne 14. 1. 2019 Višjemu sodišču v Celju poslal dopis, v katerem je izrazil nestrinjanje z izbrisom njegove prijave iz prednostnega vrstnega reda kandidatov za opravljanje sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja pri Višjem sodišču v Celju. V dopisu je navedel, da je obvezni del sodniškega pripravništva v celoti opravil pri Višjem sodišču v Ljubljani, kjer je s 1. 1. 2019 pričel opravljati izbirni del usposabljanja. Pojasnil je, da je brez redne zaposlitve in da pogojev za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita še nima, zaradi česar je po njegovem prepričanju primerno, da se mu opravljanje izbirnega dela pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem omogoči pri tistem višjem sodišču, pri katerem pride po seznamu na vrsto.

3. Višje sodišče v Celju je prijavo tožnika potem, ko je ta pri Višjem sodišču v Ljubljani nastopil sodniško pripravništvo kot volonter, izbrisalo iz prednostnega vrstnega reda za volonterske pripravnike. Do dne 31. 12. 2018 (to je do poteka obveznega sodniškega pripravništva v Ljubljani) pa je njegovo prijavo ohranilo na prednostnem vrstnem redu kandidatov za sklenitev delovnega razmerja. Po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju: ZPDI) se prednostni vrstni redi kandidatov pri sodiščih vodijo izključno za kandidate, ki še nimajo opravljanega obveznega sodniškega pripravništva. Ker je tožnik obvezni del pripravništva že opravil pri Višjem sodišču v Ljubljani, po mnenju predsednika sodišča ni razloga, da se njegovo prijavo ohrani na prednostnem vrstnem redu za sodniško pripravništvo v delovnem razmerju.

4. Tožnik je v skladu s pravnim poukom v izpodbijani odločbi v roku 15 dni od dneva prejema odločbe zoper odločitev predsednika sodišča vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Celju posredovalo v odločanje Ministrstvu za pravosodje. Vloženo pravno sredstvo je ministrstvo nato z dopisom z dne 25. 2. 2019 v reševanje odstopilo Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki je tožnika obvestilo, da bo njegovo pritožbo obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu na podlagi 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Pozvalo ga je še, naj tožbo dopolni tako, da postavi tožbeni zahtevek, kar je tožnik v vlogah z dne 20. 5. 2019 in dne 30. 12. 2019 tudi storil. 5. Tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje, ker meni, da ločitev sodniškega pripravništva na obvezni in izbirni del usposabljanja ne opravičuje izbrisa njegove prijave iz seznama prednostnega vrstnega reda kandidatov za opravljanje sodniškega pripravništva z delovnim razmerjem pri Višjem sodišču v Celju. ZPDI namreč ne preprečuje, da bi pripravnik (volonter) kadarkoli tekom opravljanja pripravništva (tudi po že zaključenem obveznem sodniškem pripravništvu, torej v času izbirnega usposabljanja) pripravništvo nadaljeval s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču, če se po prednostnem vrstnem redu sprosti prosto mesto. Meni, da je razlaga, da lahko kandidati na prednostnem vrstnem redu ostanejo le v času opravljanja obveznega sodniškega usposabljanja, arbitrarna. Ker izbirnega usposabljanja še nima opravljenega, je mnenja, da bi po ZPDI moral biti upravičen do opravljanja pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja pri tistem višjem sodišču, pri katerem bi po prednostnem vrstnem redu prišel na vrsto. Z izpodbijano odločitvijo mu je bila ta možnost odvzeta. V primerjavi s kandidati, ki so pripravništvo opravili s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču, in ki ostanejo na prednostnem vrstnem redu za to obliko pripravništva, je tako postavljen v neenakopraven položaj. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži, da ga z novo odločbo uvrsti na prednostni vrstni red kandidatov za opravljanje pripravništva v delovnem razmerju na sodišču ter ga glede na vrstni red pozove k nastopu oziroma opravljanju pripravništva v delovnem razmerju za toliko časa, da bo izpolnil z zakonom določene pogoje za pristop k pravniškemu državnemu izpitu. Za nazaj zahteva priznanje vseh pravic, ki mu gredo iz naslova pripravništva v delovnem razmerju, zahteva pa tudi povračilo nastale škode ter stroškov postopka.

6. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih za odločitev, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Tožnik v upravnem sporu izpodbija odločbo, ki jo je predsednik višjega sodišča izdal v okviru sodne uprave na podlagi pooblastila, ki ga predsednikom sodišč daje prvi odstavek 61. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS). V okvir zadev sodne uprave sodi po določbi prvega odstavka 60. člena ZS med drugim tudi odločanje o kadrovanju.

9. Kadar se v zadevah sodne uprave odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, je treba v postopku po izrecni določbi tretjega odstavka 60. člena ZS smiselno uporabiti določbe zakona o splošnem upravnem postopku. Odločba, izdana v takšnem postopku, je lahko predmet sodne presoje v upravnem sporu.

10. Ker ima lahko izbris prijave kandidata iz prednostnega vrstnega reda za zasedbo prostih mest sodniških pripravnikov vpliv na pravico kandidata do opravljanja sodniškega pripravništva po ZPDI, je zoper odločitev o izbrisu sodno varstvo pravice zagotovljeno v upravnem sporu.

11. V obravnavani zadevi je med strankama v postopku spor o zakonitosti izbrisa prijave tožnika iz prednostnega vrstnega reda za opravljanje pripravništva v delovnem razmerju pri Višjem sodišču v Celju. Med strankama ni sporno, da je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe obvezni del pripravništva (kot volonter) že opravil pri Višjem sodišču v Ljubljani, kjer je nastopil tudi drugi, t.i. izbirni del usposabljanja.

12. Pripravništvo zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit (prvi odstavek 1. člena ZPDI), traja dve leti in se po zakonu deli na dva dela, to je na: - sodniško pripravništvo, v okviru katerega se sodniški pripravnik usposablja osem mesecev in je obvezno, izvaja pa se na sodiščih, lahko pa tudi pri državnih tožilstvih, in - izbirno usposabljanje, ki se lahko izvaja na sodišču ali pri organih oziroma subjektih, taksativno naštetih v zakonu (prvi odstavek 2. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZPDI ter s prvim odstavkom 15. člena ZPDI).

13. ZPDI v II. poglavju podrobneje ureja pogoje za sprejem sodniškega pripravnika in način izbire kandidatov, ki želijo pri sodišču opravljati sodniško pripravništvo. Zakon v primeru, ko je za opravljanje sodniškega pripravništva prijavljenih več kandidatov, kot je prostih mest sodniških pripravnikov, predsedniku višjega sodišča nalaga obveznost, da po predpisanih kriterijih (povprečna ocena v času študija in čas vložitve popolne prijave) določi prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZPDI), in sicer posebej za kandidate, ki se prijavijo za opravljanje sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču in posebej za kandidate, ki bodo opravljali sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko (9. člen ZPDI). Namen prednostnih vrstnih redov je v zagotavljanju spoštovanja vrstnega reda, sprotnega in točnega obveščanja kandidatov ter zagotavljanja zaupanja javnosti v transparentnost poslovanja sodne uprave (tretji odstavek 10. člena ZPDI). Kandidata, ki je po določbah ZPDI pridobil pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, predsednik višjega sodišča trideset dni pred izpraznitvijo mesta o tem obvesti, ga pozove, da določenega dne nastopi pripravništvo in ga imenuje za sodniškega pripravnika (prvi odstavek 11. člena ZPDI).

14. Ker iz citiranih zakonskih določb izhaja, da so dolžna višja sodišča prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest voditi za obvezno sodniško pripravništvo, torej za kandidate za sodniške pripravnike, ki še niso pridobili (in udejanjili) pravice do opravljanja obveznega sodniškega pripravništva (prvih osem mesecev), med strankama v zadevi pa ni sporno, da je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe obvezni del pripravništva že opravil, kar pomeni, da je pravico do opravljanja sodniškega pripravništva pridobil in ta del usposabljanja tudi že zaključil, je odločitev predsednika višjega sodišča, da se njegove prijave ne ohrani na prednostnem vrstnem redu za opravljanje obveznega sodniškega pripravništva, tudi po presoji sodišča pravilna in v skladu z namenom zakonodajalca. Vodenja posebnih seznamov za pripravnike, ki so že opravili sodniško usposabljanje, in ki želijo na sodišču opravljati tudi izbirni del usposabljanja, pa zakon predsednikom višjih sodišč ne nalaga. Kot je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil predsednik sodišča, se namreč pripravnikom, ki so obvezni del pripravništva opravili, nimajo pa še pogojev za pristop k izpitu, na sodišču, kjer so opravili obvezno usposabljanje, omogoči tudi opravljanje izbirnega usposabljanja. To možnost pa je tožnik z nastopom izbirnega usposabljanja pri Višjem sodišču v Ljubljani, kjer se je obvezno usposabljal, tudi izkoristil. 15. Tožnik je sprejel odločitev, da bo pripravništvo opravljal pri Višjem sodišču v Ljubljani, izbral pa je tudi način opravljanja pripravništva (volonterstvo), čeprav je imel - tako kot ostali kandidati - pripravništvo možnost opravljati tudi kot oseba v delovnem razmerju pri katerem od drugih višjih sodišč (tudi v Celju), ko bi po katerem od prednostnih vrstnih redov prišel na vrsto za zasedbo prostega mesta sodniškega pripravnika. Očitek tožnika, da je bil v primerjavi z drugimi kandidati obravnavan neenako, je zato po presoji sodišča neutemeljen.

16. Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

17. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo v postopku sporno le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, pa med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

18. Zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka sodišče ni ugodilo, saj v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka sama svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).