U-I-134/97

8. 7. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viktorja Pintariča iz Maribora na seji dne 8. junija 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/95 in 29/96 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik predlaga oceno ustavnosti določb drugega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN), po katerih pritožba zoper nekatere odločbe organa urbanistične inšpekcije ne zadrži njihove izvršitve. Po mnenju pobudnika naj ne bi bila v skladu z Ustavo rešitev, ki dopušča izvršbo kljub možnosti pritožbe. Dokler obstaja možnost pritožbe, namreč odločba ni pravnomočna. Za vsak poseg v prostor naj bi bila po mnenju pobudnika podana tudi možnost legalizacije, zato pred končanim postopkom legalizacije ne bi smelo priti do rušenja objektov. Izpodbijana določba ZUN naj bi bila po navedbah pobudnika v nasprotju z določbami 15., 27., 50. in 57. člena Ustave.

2.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da so bili na podlagi izpodbijanih določb ZUN zoper njega sprejeti določeni ukrepi, ko je na pogorišču hiše gradil objekt brez potrebne dokumentacije.

B.

3.Z izpodbijanimi določbami ZUN je predvideno, da pritožba zoper odločbo organa urbanistične inšpekcije v nekaterih primerih ne zadrži njene izvršitve. To velja za primere iz 73. člena, kadar se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, in za primere iz 75. člena ZUN, kadar se gradbena dela ali drugi posegi izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju ali v odločbi o dovolitvi priglašenih del. Namen takšnih rešitev je v tem, da se čimbolj učinkovito preprečijo ali onemogočijo nedovoljeni posegi v prostor.

4.Pravni učinki vložene pritožbe zoper odločbo v upravnem postopku so urejeni v 231. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo: ZUP), ki se po 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 1/91-I: UZITUL), uporablja kot predpis Republike Slovenije. V navedenem členu je določeno, da pritožba zoper odločbo praviloma zadrži njeno izvršitev, če ni z zakonom drugače določeno. Rešitev, po kateri pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve, je torej lahko določena le z zakonom. Takšne rešitve v naši zakonodajni praksi niso prav pogoste. Poleg primerov po izpodbijanih določbah ZUN se nanašajo zlasti na odločbe o odmeri oziroma izterjavi davčnih in drugih finančnih obveznosti do države oziroma lokalne skupnosti.

5.Pobudnik uveljavlja neskladnost izpodbijanih določb ZUN z naslednjimi določbami Ustave: 15. člen - o uresničevanju in omejevanju pravic, 27. člen - o domnevi nedolžnosti v kazenskem postopku, 50. člen - o pravici do socialne varnosti in 157. člen - o upravnem sporu. Vendar pobudnik v okviru obsežnih navedb v prvotni pobudi in v več dopolnitvah nikjer ne navaja, v čem naj bi bilo to neskladje, oziroma v ničemer ne utemeljuje svoje trditve. Ker Ustavno sodišče v okviru postopka za preizkus pobude tudi samo ni ugotovilo v čem naj bi bile kršene njegove pravice iz 15., 27., 50. in 57. člena Ustave, je pobuda v tem delu neutemeljena. Ker pa pobudnik zatrjuje neustavnost določbe 76. člena ZUN zaradi tega, ker izključuje suspenzivni učinek pritožbe, s tem posredno zatrjuje tudi kršitev 25. člena Ustave, to je pravice do pravnega sredstva. Vsebina pravice do pravnega sredstva predpostavlja, da je upravičencem na voljo tako pravno sredstvo, v katerem lahko zavarujejo svoje pravice in interese, torej učinkovito pravno sredstvo. Zaradi tega predstavlja uveljavitev nesuspenzivnosti pritožbe določen poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ustavno sodišče je zato po ustaljeni ustavnosodni presoji moralo opraviti test sorazmernosti po najstrožjih kriterijih (npr. odločba št. U-I- 297/95 z dne 28. 10. 1998 - Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 198). Vendar pa stoji v primeru, ko gre za investitorja nedovoljenega posega v prostor, njegovi pravici do pritožbe nasproti pravica posameznikov do zdravega življenjskega okolja in dolžnost države, da zaradi smotrnega izkoriščanja zemljišč določi posebne pogoje za njihovo uporabo in uredi varstvo kmetijskega zemljišča. Pri odstranjevanju nedovoljenih posegov v prostor gre za pravno sankcioniranje samovoljnih dejanj posameznikov, ki lahko ogrožajo okolje. Prevlada torej interes okolja pred posameznikovim interesom. Ker torej izpodbijana določba prestane strogi test sorazmernosti, poseg v pravico do pravnega sredstva ni ustavnopravno nedopusten in je nesuspenzivnost pritožbe v tem primeru legitimna.

6.Pobudnik v utemeljevanju svoje pobude obširno opisuje domnevne nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v več upravnih postopkih, ki jih pristojni davčni organi vodijo zoper njega v zadevah odmere in izterjave davčnih obveznosti (zlasti prometnega davka). Ustavno sodišče se v obravnavo navedenih vprašanj ni moglo spuščati, saj nimajo neposredne povezave z izpodbijanimi določbami ZUN.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen