Jedro

Spornost meje predstavlja predvsem situacija, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte. Velikost in vrednost spornega mejnega prostora ne predstavlja kriterija za razločevanje mejnega spora od lastninskega spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka in da gre v nadpisni zadevi za mejni spor. Zaključek sodišča je nepravilen in nima podlage v trditvah predlagatelja in njegovih vlogah. Gre za spor o poteku meje med nepremičninama parc. štev. x, v naravi gozd, vpisani pri k.o. GK, last predlagatelja in in parc. štev. y, k.o. GK, last nasprotnih udeležencev in ne za spor glede tega, ali je predlagatelj priposestvoval del nepremičnin nasprotnih udeležencev. Sporna sta meja in zgolj zemljišče med tema dvema parcelama. Med udeleženci je sporno, ali pas zemljišča med parcelno mejo, kot jo je v postopku pred Geodetsko upravo Republike Slovenije, Območno upravo NM pokazal predlagatelj in je na skici ureditve meje z dne 25. 5. 2006 označena s točkami 1-7, in med parcelno mejo, kot jo je v tem postopku določil geodet in je na isti skici označena s polno črno črto, spada k parc. št. x, k.o. GK ali k parc. štev. y, k.o. GK, pri čemer se ta pas stika z obema parcelama. Predlagatelj je pojasnil, kakšna je zadnja mirna posest in se ta izvršuje po meji, ki jo je v skici ureditve meje z dne 25. 5. 2006 označil s točkami od 1-7. Pojasnil pa je tudi, da je sporni mejni prostor, glede na to, da ga on in njegovi predniki uporabljajo, uživajo in ga imajo v mirni posesti že več kot 100 let, tudi že priposestvoval. Tako so izpolnjeni pogoji, da lahko sodišče uredi mejo bodisi na podlagi močnejše pravice, bodisi na podlagi zadnje mirne posesti v korist predlagatelja. Bil je izdelan elaborat ureditve meje in določen potek katastrske meje, s katero pa se predlagatelj ne strinja, saj je potek meje drugačen od dejanske in posestne meje. Zato je bil predlagatelj primoran začeti postopek za sodno ureditev meje. Meja, kot je bila določena pred geodetsko upravo, se ne ujema niti s posestno niti s katastrsko mejo. Sodišče je zaključilo, da gre za spor o lastninski pravici zato, ker je velikost spornega mejnega prostora približno pol hektara in je njegova vrednost po oceni predlagatelja približno 12.500,00 EUR. Vendar ne velikost mejnega prostora ne njegova vrednost nista merilo ali gre za mejni spor ali za lastninski spor. Zakonodajalec je ob sprejemanju Stvarnopravnega zakonika sicer želel v zakon dodati določbo, ki bi razmejevala navedena postopka po enem izmed omenjenih kriterijev, vendar tega ni storil zato, ker je meja med parcelama lahko zelo dolga, posledično je zelo velik mejni prostor in je tudi velika njegova vrednost, kot je to v nadpisni zadevi, pa gre še vedno za mejni spor.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 131. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči v lasti občanov ali civilnopravnih oseb, če je ta sporna. Spornost meje predstavlja predvsem situacija, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte (1). Sodišče prve stopnje pa samo ugotavlja, da imata predlagatelj in nasprotna udeleženca različno predstavo o tem, kje poteka meja. To nestrinjanje pa je ravno konstitutivni element vsakega postopka ureditve meje. Tudi iz predloga in vlog predlagatelja ter vlog nasprotnih udeležencev jasno izhaja, da je sporen prav potek meje med nepremičninama parc. štev. x, v naravi gozd, vpisani pri k.o. GK, last predlagatelja in in parc. štev. y, k.o. GK, last nasprotnih udeležencev. Med udeleženci je sporno ali pas zemljišča med parcelno mejo, kot jo je v postopku pred Geodetsko upravo Republike Slovenije, Območno upravo Novo mesto pokazal predlagatelj in je na skici ureditve meje z dne 25.5.2006 označena s točkami 1-7, in med parcelno mejo, kot jo je v tem postopku določil geodet in je na isti skici označena s polno črno črto, spada k parc. št. x, k.o. GK ali k parc. štev. y, k.o. GK, pri čemer se ta stika z obema parcelama. Predlagatelj je pojasnil, kakšna je zadnja mirna posest in se ta izvršuje po meji, ki jo je v skici ureditve meje z dne 25.5.2006 označil s točkami od 1-7. Pojasnil pa je tudi, da je sporni mejni prostor, glede na to, da ga on in njegovi predniki uporabljajo, uživajo in ga imajo v mirni posesti že več kot 100 let, tudi že priposestvoval. Uveljavlja torej določitev meje - ali na podlagi močnejše pravice, ali na podlagi zadnje mirne posesti – na podlagi določbe 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja postopek ureditev meje in ne lastninski spor.

Da gre povsem nedvoumno za spor o meji, izhaja tudi iz do sedaj nesporne okoliščine, da je bil v omenjenem upravnem mejnem ugotovitvenem postopku izdelan elaborat ureditve meje in določen potek katastrske meje, s katero pa se predlagatelj ne strinja, saj trdi, da je potek meje drugačen od dejanske in posestne meje. Zato je tudi sprožil postopek za sodno ureditev meje. Še nadalje trdi, da se meja, kot je bila določena pred geodetsko upravo, ne ujema niti s posestno niti s katastrsko mejo.

Sodišče prve stopnje je tudi zmotno zaključilo, da gre za spor o lastninski pravici zato, ker je velikost spornega mejnega prostora približno pol hektara in je njegova vrednost po oceni predlagatelja približno 12.500,00 EUR. Glede na opisano zakonsko ureditev niti velikost mejnega prostora niti njegova vrednost nista merilo ali gre za mejni spor ali za lastninski spor, kot še pravilno opozarja pritožnik.

Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo procesno določbo 1. odstavka 17. člena ZNP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Izkazana je torej bistvena kršitev določb nepravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s citiranim zakonskim določilom in 37. členom ZNP. Pritožba je torej utemeljena in ji je bilo treba ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati postopek in odločiti o predlogu za ureditev meje.

(1) Glej v teoriji tudi: dr. M. Juhart in drugi: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 435 ; v tem delu avtorica komentarja: dr. V. Rijavec.