Jedro

Tožnik ne more vztrajati pri tem, da bo zahtevane podatke predložil šele na obravnavi, kajti brez dopolnitve tožbe v skladu s pozivom sodišča je tožba nepopolna in nerazumljiva ter sodišče zadeve ne more obravnavati.

Izrek

1. Predlogu tožnika za vrnitev zadeve v stanje pred zamudo roka za plačilo sodne takse za tožbo po plačilnem nalogu se ugodi.

2.Tožba se zavrže.

Obrazložitev

K tč. 1 izreka: Tožnik je 26. 4. 2011 vložil tožbo v zadevi plačila prispevka Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Ker ob vložitvi tožbe v skladu s 1. točko 1. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ni plačal sodne takse je sodišče na podlagi 1. odstavka 34. člena ZST-1 tožniku poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. I U 781/2011-3 z dne 28. 4. 2011 ter ga pozvalo, naj dolžno sodno takso plača v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga. Tožniku je bil plačilni nalog vročen 30. 4. 2011, kar je razvidno iz vročilnice v spisni dokumentaciji sodnega spisa. Sodišče ugotavlja, da se je glede na to rok za plačilo sodne takse iztekel 16. 5. 2011. Tožnik je sodno takso plačal 26. 5. 2011, ob tem pa v vlogi smiselno predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo takse ter navajal, da je bil bolan in po bolnicah ter je zato zamudil rok za plačilo.

Po 24. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1) lahko stranka, če iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek); predlog je treba vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok, če pa je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela (2. odstavek), ob vložitvi predloga pa je treba verjetno izkazati okoliščine za utemeljitev predloga ter v roku za vložitev predloga opraviti tudi zamujeno dejanje (3. odstavek), po treh mesecih od dneva zamude ni več mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje (4. odstavek).

Ker je sodišče na podlagi tožnikovih navedb presodilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen v rokih, ki jih določa zakon, in da je tožnik iz opravičenega vzroka zamudil 15-dnevni zakoniti rok za plačilo sodne takse (1. odstavek 34. člena ZST-1), ki ga zaradi tega več ne more opraviti (glede na 3. odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku), hkrati z vložitvijo predloga pa je tudi opravil zamujeno dejanje (plačal dolžno sodno takso za tožbo), je tožnikovemu predlogu za vrnitev zadeve v stanje pred zamudo roka za plačilo sodne takse za tožbo ugodilo. Sodna taksa za tožbo tako šteje za pravočasno plačano, s tem pa ta procesna predpostavka za izvedbo postopka (2. odstavek 105. a člena ZPP) za podano.

K tč. 2 izreka: V tožbi tožnik navaja, da je prejel „zavrnjeno odločbo, ki se glasi na Kmetijsko gozdarsko zbornico“, zaradi obvezne članarine, ki se obračuna po katastrskem dohodku, ki pa ni pravi, čeprav je opozarjal, tudi pisno, da naj to uredijo ter tudi na Upravnem sodišču to vedo in imajo dokumentacijo, pa nihče ni bil pripravljen tega urediti. Sama zbornica bi morala pri tem pomagati, saj tako govori 1. člen zakona, šele v 22. členu zakona so določbe o financiranju zbornice. Večkrat jih je prosil, da bi to uredili, pa so samo pobirali članarino. Navaja, da ima za vse, kar ni prav obračunano, dokumentacijo. Nerazumljivo je, da bi zbornica katastrski dohodek upoštevala drugače kot geodetski organ, ki je za to pristojen, davčni organi pa obračunajo več, to pa je bistvo spora. Zahteva, da ga sodišče povabi na obravnavo, da pokaže obračun, po katerem se članarina obračuna, kajti ne more biti razlik od geodetskega organa. Kmetijsko gozdarska zbornica bo morala ponovno obračunati članarino ter vrniti vse, kar je izterjala, z obrestmi in ostalimi pripadajočimi stroški, ki jih je tožnik imel. Ker je sodišče pri preizkusu popolnosti in razumljivosti tožbe ugotovilo, da tožba ni podana v skladu z določbami ZUS-1, je bil tožnik z dopisom z dne 13. 7. 2011 (ki mu je bil vročen 17. 8. 2011) pozvan, naj v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti, in sicer naj navede toženo stranko in izpodbijani akt z navedbo organa, ki ga je izdal ter datumom in številko, ter naj izpodbijani akt tudi predloži. Hkrati je bil tožnik poučen o vsebini določbe 5. odstavka 17. člena ZUS-1 (kdo je v upravnem sporu toženec, ter kateri organ ga zastopa) in o tem, da je glede na navedbe v tožbi v predmetni zadevi tožena stranka Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prav tako je bil tožnik poučen, katere upravne akte se v skladu z 2. členom ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu ter da je glede na tožbene navedbe v predmetni zadevi izpodbijani akt odločba organa prve stopnje. V pozivu pa je bil tožnik tudi opozorjen, da če tožbe v določenem roku ne bo ustrezno dopolnil, da jo bo sodišče kot nepopolno na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.

V odgovoru na poziv (tožnikova vloga z dne 25. 8. 2011, ki jo je sodišče prejelo 29. 8. 2011) je tožnik navedel, da se tožba nanaša na toženo stranko „Kmetijsko zbornico Ljubljana“, ter da izpodbija več odločb za zbornični prispevek. Navedel je še, da ima vse podatke, ki pa so različni. Dodal je, da želi, da se zadeva obravnava v njegovi prisotnosti in da bo takrat pokazal vse podatke vsaj za leti 2008 in 2009, za naslednje leto pa še ni vsega razjasnil, ker se je katastrski dohodek znižal in mora vse znova pregledati.

V ponovnem pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe z dne 5. 9. 2011 (ki je bil tožniku vročen 9. 9. 2011) je sodišče tožnika seznanilo, da z njegovim dopisom z dne 25. 8. 2011 ugotovljene pomanjkljivosti tožbe niso bile odpravljene. Hkrati je sodišče tožnika ponovno pozvalo, naj navede odločbe, ki jih s tožbo izpodbija, tako da za vsako odločbo navede organ, ki jo je izdal ter datum izdaje in številko, ter naj izpodbijane odločbe sodišču tudi predloži, določilo pa mu je tudi rok 8 dni za odpravo pomanjkljivosti. V pozivu je bil tožnik tudi opozorjen, da če navedenih pomanjkljivosti tožbe v odrejenem roku ne bo odpravil, da bo sodišče njegovo tožbo kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1. Hkrati je sodišče navedlo, da tožnik ne more vztrajati pri tem, da bo zahtevane podatke predložil šele na obravnavi, kajti brez dopolnitve tožbe v skladu s pozivom sodišča je tožba nepopolna in nerazumljiva ter sodišče zadeve ne more obravnavati.

V odgovoru na ponovni poziv, ki ga je sodišče prejelo 19. 9. 2011, je tožnik navedel, da je „odločba št. 421-129/2008/7 VN z dne 27. 10. 2009 bila že takrat zavrnjena“ ter da je „odločba MKGP z dne 26. 3. 2011 bila prav tako zavrnjena“, izpodbija pa se članarina Kmetijsko gozdarski zbornici zaradi nepravilnega katastrskega dohodka. Dalje navaja, dobesedno: „Odločba DU Kočevje Ribnica z dne 21. 4. 2011 - isto spet odmera po nepravilnem katastrskem dohodku - potem pa izterjava po tej odločbi št. DT 4213-2010-46-01244“. Tožnik dalje navaja, da gre v glavnem zaradi nepravilnega katastrskega dohodka, kar ima zdaj vse na papirju in bo pokazal na obravnavi, ki jo bo sodišče razpisalo; navaja, da se čisto jasno vidijo napake, pa jih noče nihče popraviti. Navaja, da bo obračun potreben za leti 2008 in 2009, za leto 2010 pa naknadno, ker še nima vseh razlag. Torej gre za odločbe MKGP in KGZS. Navedel je še, da pričakuje vabilo na obravnavo.

Po 1. odstavku 30. člena ZUS-1 je v tožbi treba navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, tožbi pa je treba izpodbijani akt tudi priložiti v izvirniku ali prepisu.

Ker sodišče pri preizkusu ugotavlja, da tožnikova tožba tudi po dveh pozivih sodišča na odpravo pomanjkljivosti tožbe navedenih sestavin nima, pri čemer je ključno, da ne navaja upravnega akta oziroma upravnih aktov, ki jih tožnik s tožbo izpodbija (sodišče pa je tožnika v pozivih natančno poučilo, kako naj izpodbijane upravne akte navede - z navedbo organa, ki je upravni akt izdal, številko in datum upravnega akta), tega oziroma teh upravnih aktov pa tožnik tožbi tudi ni priložil, sodišče zaključuje, da je tožba nepopolna in nerazumljiva ter da zato zadeve ne more obravnavati. Z navajanjem nepopolnih podatkov o zadevah, ki naj bi bile sporne (odmera zborničnega prispevka za leta 2008, 2009 in 2010 ter izterjava zbornične članarine) ter razlogov, zaradi katerih tožnik meni, da v zadevah ni bilo pravilno in zakonito odločeno, ter ob tem ko izpodbijanih upravnih aktov ni navedel, niti priložil tožbi, pa tožnik pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, tako da bi sodišče zadevo moglo obravnavati.

Sodišče še dodaja, da je bil tožnik v dveh pozivih (z dne 13. 7. 2011 in 5. 9. 2011, ki sta mu izkazano bila oba vročena) izrecno tudi opozorjen na posledice, če pomanjkljivosti tožbe, ki jih je ugotovilo sodišče, ne bo odpravil, in sicer da bo sodišče tožbo kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo. V ponovnem pozivu z dne 5. 9. 2011 pa je bil tudi opozorjen, da ne more vztrajati pri tem, da bo manjkajoče podatke in dokumentacijo predložil šele na glavni obravnavi, vendar tudi ponovnemu pozivu sodišča ni sledil ter tožbe ni dopolnil, kot je od njega zahtevalo sodišče. Glede na povedano je sodišče moralo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo kot nepopolno in nerazumljivo zavreči.