Jedro

Prvo sodišče je ravnalo pravilno, da ni sledilo dolžničinemu ugovoru, saj prepoved razpolaganja iz v pritožbi citirane Uredbe o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (Ur.l. RS št. 1/93) zadeva dejanja podjetij in drugih pravnih oseb s sedežem na območju ostalih republik in pokrajin bivše SFRJ (8. čl. v zvezi s 3. čl. prej citirane uredbe) in ne dejanj sodišča v postopkih prisilne izterjave, kot je obravnavani, ko upniki razpolagajo s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Očitni namen sprejetja te uredbe je bil zavarovanje interesov Republike Slovenije in ne premoženja pravnih oseb iz bivših republik SFRJ, kot napačno prikazuje dolžnica.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnica je stroške pritožbenega postopka dolžna trpeti sama.

Z napadenim sklepom je prvo sodišče zavrnilo ugovor zoper dne 26.4.1996 dovoljeno izvršbo v izterjavo terjatev upnikov iz naslova neplačanih odpravnin po pravnomočni in izvršljivi odločbi prejšnjega Sodišča združenega dela v Mariboru in to z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičnini v uporabi dolžnice, z ugotovitvijo njene vrednosti, prodajo na javni dražbi ter poplačilom upnikov iz kupnine.

Zoper takšno zavrnitev se dolžnica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo tako, da bo njenemu ugovoru ugodeno, podredno pa predlaga razveljavitev. V predloženih pritožbenih izvajanjih vztraja, da je prizadeta nepremičnina takšna, ki je iz izvršbe izvzeta, in da je tudi sicer vsako razpolaganje z njo nedopustno. Izdani sklep o izvršbi, je bil dolžnici nepravilno vročen kar enostavno po pošti, namesto z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vročitev v tujino. Prizadeta nepremičnina pa, je itak že obremenjena s prepovedjo odtujitve in obremenitve v korist upnika T. d.d., Maribor.

Pritožba ni utemeljena in je preizkus zadeve pokazal naslednje: Prvo sodišče je ravnalo pravilno, da ni sledilo dolžničinemu ugovoru in nasprotno pritožbeno zavzemanje ostaja brez uspeha. Pri tem je predvsem treba izpostaviti, da prepoved razpolaganja iz v pritožbi citirane Uredbe o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (Ur.l. RS št. 1/93) zadeva dejanja podjetij in drugih pravnih oseb s sedežem na območju ostalih republik in pokrajin bivše SFRJ (8. čl. v zvezi s 3. čl. prej citirane uredbe) in ne dejanj sodišča v postopkih prisilne izterjave, kot je obravnavani, ko upniki razpolagajo s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Očitni namen sprejetja te uredbe je bil zavarovanje interesov Republike Slovenije in ne premoženja pravnih oseb iz bivših republik SFRJ, kot napačno prikazuje dolžnica.

Dalje nobeni predpisi poslovnim prostorov ne dajejo značaja predmetov, ki bi bili iz izvršbe izvzeti (152. čl. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP) in so torej tudi tovrstna pritožbena izvajanja neupoštevna, kot tudi tista, da je prizadeta nepremičnina obremenjena s prepovedjo odtujitve in obremenitve. Stvar upnikov je, kako in če jim bo uspela realizacija terjatve iz te izvršbe ob očitno prisotnih večih obremenitvah dolžničinega premoženja na območju Republike Slovenije.

Vročitev z navadno pošto tudi ne pomeni, da je bila dolžnici odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kot ta smiselno izpostavlja v obravnavani pritožbi (7. točka drugega odstavka 354. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 14. čl. ZIP). Dolžnica namreč opustitve vročitve niti ne zatrjuje, razen tega pa je iz produktov spisa razvidno, da je bil izpodbijani sklep pravilno vročen njenemu pooblaščencu, odvetniku B.G.iz Maribora. Če ima stranka v postopku pooblaščenca, pa se sodna pisanja vročajo njemu (138. čl. ZPP, v zvezi s 14. čl. ZIP).

Vsled povedanega je bilo odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 380. čl. ZPP, v zvezi s 14. čl. ZIP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na prvem odstavku 166. čl. ZPP, spet v zvezi s 14. čl. ZIP. Stroške neuspele pritožbe je seveda dolžna trpeti pritožnica sama.

Citirane določbe prejšnjih zveznih zakonov, so bile uporabljene kot pravna pravila.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnica je stroške pritožbenega postopka dolžna trpeti sama.

Z napadenim sklepom je prvo sodišče zavrnilo ugovor zoper dne 26.4.1996 dovoljeno izvršbo v izterjavo terjatev upnikov iz naslova neplačanih odpravnin po pravnomočni in izvršljivi odločbi prejšnjega Sodišča združenega dela v Mariboru in to z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičnini v uporabi dolžnice, z ugotovitvijo njene vrednosti, prodajo na javni dražbi ter poplačilom upnikov iz kupnine.

Zoper takšno zavrnitev se dolžnica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo tako, da bo njenemu ugovoru ugodeno, podredno pa predlaga razveljavitev. V predloženih pritožbenih izvajanjih vztraja, da je prizadeta nepremičnina takšna, ki je iz izvršbe izvzeta, in da je tudi sicer vsako razpolaganje z njo nedopustno. Izdani sklep o izvršbi, je bil dolžnici nepravilno vročen kar enostavno po pošti, namesto z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vročitev v tujino. Prizadeta nepremičnina pa, je itak že obremenjena s prepovedjo odtujitve in obremenitve v korist upnika T. d.d., Maribor.

Pritožba ni utemeljena in je preizkus zadeve pokazal naslednje: Prvo sodišče je ravnalo pravilno, da ni sledilo dolžničinemu ugovoru in nasprotno pritožbeno zavzemanje ostaja brez uspeha. Pri tem je predvsem treba izpostaviti, da prepoved razpolaganja iz v pritožbi citirane Uredbe o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (Ur.l. RS št. 1/93) zadeva dejanja podjetij in drugih pravnih oseb s sedežem na območju ostalih republik in pokrajin bivše SFRJ (8. čl. v zvezi s 3. čl. prej citirane uredbe) in ne dejanj sodišča v postopkih prisilne izterjave, kot je obravnavani, ko upniki razpolagajo s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Očitni namen sprejetja te uredbe je bil zavarovanje interesov Republike Slovenije in ne premoženja pravnih oseb iz bivših republik SFRJ, kot napačno prikazuje dolžnica.

Dalje nobeni predpisi poslovnim prostorov ne dajejo značaja predmetov, ki bi bili iz izvršbe izvzeti (152. čl. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP) in so torej tudi tovrstna pritožbena izvajanja neupoštevna, kot tudi tista, da je prizadeta nepremičnina obremenjena s prepovedjo odtujitve in obremenitve. Stvar upnikov je, kako in če jim bo uspela realizacija terjatve iz te izvršbe ob očitno prisotnih večih obremenitvah dolžničinega premoženja na območju Republike Slovenije.

Vročitev z navadno pošto tudi ne pomeni, da je bila dolžnici odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kot ta smiselno izpostavlja v obravnavani pritožbi (7. točka drugega odstavka 354. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 14. čl. ZIP). Dolžnica namreč opustitve vročitve niti ne zatrjuje, razen tega pa je iz produktov spisa razvidno, da je bil izpodbijani sklep pravilno vročen njenemu pooblaščencu, odvetniku B.G.iz Maribora. Če ima stranka v postopku pooblaščenca, pa se sodna pisanja vročajo njemu (138. čl. ZPP, v zvezi s 14. čl. ZIP).

Vsled povedanega je bilo odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 380. čl. ZPP, v zvezi s 14. čl. ZIP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na prvem odstavku 166. čl. ZPP, spet v zvezi s 14. čl. ZIP. Stroške neuspele pritožbe je seveda dolžna trpeti pritožnica sama.

Citirane določbe prejšnjih zveznih zakonov, so bile uporabljene kot pravna pravila.